Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
IYGOVOR IN 181 INTONACIJA vr´t). Na;eloma pri nenagla[enih polglasnikih, yapisanih y ¯e˘ velja, da pri pregibanju iypadejo (prinésel – prinêsla, Némec – Némca, dédek – dédka). Soglasniki V slovenskem knji/nem jeyiku se tudi soglasniki yapisujejo ve;inoma foneti;no. V tistih primerih, ko se iygovarja soglasnik druga;e, kot se yapisuje, je soglasnik oy. soglasni[ki sklop v Sporayumevalnem pragu yapisan le/e;e. Soglasniki so> – NEYVO:NIKI yvene;i b d y / (d/) g neyvene;i p t f s [ h c ; k – YVO:NIKI m n r j l v Soglasni[ke premene Variante neyvo;nikov Pri neyvo;nikih se pojavljajo premene po yvene;nosti> glas v besedi se iygovori druga;e, kot se pi[e, yaradi vpliva sosednjega glasu ali premora> podpís ªpotpísº, je “ e odpêljal ªjeotpêljauº, ob;útek ªop;útekº, predstávili ªprectáviliº< pred koncem besede oyiroma premorom so vsi neyvo;niki neyvene;i grád, odhòd ªgrát, othòtº. Predlogi ([e posebej enoglasovni) se na;eloma iygovarjajo skupaj y nagla[eno besedo (s tabo ªstáboº, y njím ªynjímº, med vôjno ªmedvôjnoº)< ;e se beseda yaklju;i y istim glasom, kot se ya;enja naslednja beseda, pa se predvsem pri trajnikih iygovori skupaj dalj[i glas (iy Slovenije – ªis>lovénijeº, vas skrbí – ªvas>krbíº, létos so – ªlétos>oº, S spo[továnjem – ªs>po[továnjemº, brey yvéye – ªbrey>véyeº)< pri netrajnikih (predvsem yapornikih) pa se enaki glasovi ynotraj ene besede ylijejo v enega (npr. oddáti ªodátiº). Pri yaporedju nekaterih neyvo;nikov v besedi prihaja do ylitja glasov v enega, npr. t+s v ªcº (predstávili ªprectaviliº). Variante yvo;nikov V knji/nem jeyiku imajo govorci sloven[;ine najve; te/av y iygovorjavo glasov v in l v polo/aju na koncu besede oy. pred soglasniki – vsák, vyéti, nòv ªusák, ““ “ “ uyéti, nòuº< pòl, igrálci, popôlnoma ªpòu, igráuci, popôunomaº. Glas in ;rka l Glas, yapisan s ;rko ¯l˘, se v polo/aju ya samoglasnikom in pred soglasnikom v besedi ali pred koncem besede oyiroma premorom iygovarja polsamoglasni[ko oyiroma dvoglasni[ko – omenili bomo le nekatere primere> iygovor dele/nika na -l mo[kega spola ednine je v sodobnem knji/nem jeyiku vedno dvoglasni[ki (u-jevski) “ “ “ “ – rayúmel, narédil, délal, poyábil ªrayúmeu, narédiu, délau, poyábiu Ÿº< [e nekaj “ “ “ primerov tipa bralca, igralka, igralski, poslu[alstvo ªbrauca, igrauka, igrauski, “ “ “ poslu[austvoº< /al ª/auº, popoldne ªpopoudneº.
