Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
179 A Iygovor in intonacija Uvod Slovenski knji/ni yapis je v precej[nji meri foneti;ni, to pomeni, da se glasovi pi[ejo tako, kot se iygovarjajo, seveda pa ne vedno in povsod. Govorcem sloven[;ine kot tujega jeyika povyro;a precej te/av nagla[evanje besed, saj naglas v sloven[;ini ni vedno na istem ylogu v besedi in se ga morajo govorci nau;iti skupaj y besedo (in njenim pomenom), torej v govorni situaciji. Naglasa v slovenski pisavi ne oyna;ujemo. Yapis se raylikuje od iygovora predvsem v naslednjih primerih> – pri soglasni[kih ali samoglasni[kih glasovih, ki niso yapisani foneti;no “ (npr. nadstropje – ªnatstrópjeº, v Sloveniji – ªuslovénijiº, pisal – ªpísauº)< ee – polglasnik nima svoje ;rke (npr. prvi ªp`rviº, minister ªminíst rº)< – ;rki ¯e˘ in ¯o˘ oyna;ujeta tako oyke kot [iroke glasove (pésem – sêdmi< mórje – vôda). Govorjena sloven[;ina je nare;no yelo rayslojena, kar vpliva tudi na knji/no iyreko. Slovenski govorci v yasebnem in neformalnem sporayumevanju govorijo precej druga;e od govorjenega knji/nega jeyika, kar lahko govorcem sloven[;ine kot tujega jeyika povyro;a te/ave pri rayumevanju. V slovenskem knji/nem jeyiku poynamo dve vrsti oy. na;ina nagla[evanja – jakostno in tonemsko nagla[evanje, ki sta obe knji/ni in enakovredni. Ker se tonemskega naglasa ne da priu;iti, ga ya sporayumevalni prag nismo oyna;evali. Besedila v 5. in 9. poglavju Sporayumevalnega praga smo foneti;no opremili tako, da dajejo najnujnej[e informacije o iygovoru in yvo;ni podobi besedil (iy teh poglavij so tudi primeri). Na ta na;in lahko SPS-govorci dejavno vstopijo v yvo;no podobo slovenskega govorjenega knji/nega jeyika. Naglas Slovenski knji/ni jeyik spada med jeyike y nestalnim naglasnim mestom v besedi, kar pomeni, da je naglas v rayli;nih besedah na rayli;nih ylogih. Yato je naglas treba usvajati skupaj s pisno podobo in drugimi lastnostmi besede. Yaradi nestalnega naglasnega mesta in rayli;ne kakovosti samoglasnikov (yapisa le s po eno ;rko, ¯e˘ in ¯o˘) so v slovenskem jeyiku ustaljena dolo;ena naglasna ynamenja, ki se uporabljajo po potrebi. Ynamenja oyna;ujejo mesto naglasa in trajanje samoglasnika (pri a, i, u), pa tudi kakovost (pri /e omenjenih e in o). Ynamenja ya oyna;evanje naglasa, trajanja in kakovosti samoglasnikov> naglasno funkcija ynamenje naglasnega ynamenja Primeri ` – krativec oyna;uje mesto naglasa, obrày, sìt, kùp, mordà, kratkost, pri e in o tudi [irokost kàj (nedol.)< mèt, prihòd
