Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
176 RAVEN TOLERANCE Jasno je, da sporayumevanje ne more nemoteno potekati, ;e govorci do neke mere ne upo[te- vajo slovni;nih, leksikalnih in foneti;nih norm. To nadalje pomeni, da odstopanja od norme, ki ovirajo u;inkovito sporayumevanje, niso sprejemljiva. Vpra[anje pa seveda je, kateri odsto- pi od norme, ;e sploh, so potemtakem sprejemljivi. Po definiciji lahko npr. vsaka napaka pri raylikovanju fonemskih parov ali pri raylikovanju po- sameynih slovni;nih kategorij (npr. sklonov ali vidskih parov) vodi v nerayumevanje, vendar so dejavniki, ki odlo;ajo o tem, ali je napaka v resnici taka, tako kompleksni, da jih je nemo- go;e enoyna;no opisati. V velikem odstotku primerov bodo poslu[alci (posebej ;e gre ya roje- ne govorce) opayili, da so v govoru napake, vendar bodo vseeno rayumeli namen sporo;ila. :e so tovrstne napake yato sprejemljive v sicer uspe[nem in u;inkovitem govornem dejanju, ni odvisno od ciljev, yapisanih v Sporayumevalnem pragu, ampak je to predvsem stvar SPS- govorca, njegove lastne tolerance do napak in njegovih ambicij. Nekoga, ki je po naravi sra- me/ljiv, lahko yelo moti, ;e se yaveda, da pri govorjenju neprestano dela napake. Tudi nekdo, ki /eli, da ga v celoti sprejmejo kot enakopravnega sogovorca v okolju, ki ni naklonjeno ome- jeni jeyikovni ymo/nosti, bo svoje yahteve po pravilnosti postavil vi[je (y manj[o toleranco od- stopanja od norme) kot [tevilni drugi govorci. Sporayumevalni prag, kot ga predvideva ta do- kument, seveda ne ovira rayvoja vi[je jeyikovne ymo/nosti in omejevanja tolerance pri odsto- panju (ju prej spodbuja), vendar pa tega tudi ne yahteva od vseh govorcev dolo;ene ciljne sku- pine, to je od vseh SPS-govorcev. Seveda priporo;amo vsem SPS-govorcem, da naravnajo svoje cilje nekoliko nad pragmati;no ustreynost. Priyadevati pa si morajo tudi ya doseganje dolo;ene stopnje u;inkovitosti> govor- ci, ki se ustavijo ob vsaki drugi besedi, ker ne vedo, kako nadaljevati, ki delajo [tevilne slov- ni;ne in leksikalne napake tudi v kratkih stavkih ter katerih iygovorjava ne ustreya nobenemu iymed ynanih standardov, obremenjujejo sogovorce in tvegajo, da bodo iygubili njihovo po- yornost. Podobno neu;inkovito je sporayumevanje tudi, kadar poslu[alci, ki posku[ajo rayu- meti, kar se jim govori, potrebujejo neprestano ponavljanje in parafrayiranje, yahtevajo od so- govorca, da govori nenaravno po;asi ali si povedano neprestano parafrayirajo v skrajno ome- jen okvir besedi[;a in slovni;nih struktur. Pri;akuje se torej, da SPS-govorci ynotraj vsebin Sporayumevalnega praga dose/ejo vsaj minimalno jeyikovno ymo/nost, ki se jo da na kratko opisati na naslednji na;in> – da jih kot govorce y lahkoto rayumejo ne le rojeni govorci, ampak v normalnih okoli[;inah tudi drugi SPS-govorci< – da kot poslu[alci rayumejo, kar jim govorijo sogovorci, in sicer rojeni govorci in v normal- nih okoli[;inah tudi drugi SPS-govorci, ne da bi se morali govorci pri tem preve; truditi. Kar je bilo re;eno ya SPS-govorce in -poslu[alce, velja tudi ya SPS-pisce in -bralce. Seveda si bodo pri pisanju SPS-govorci verjetno postavili nekoliko vi[je kriterije ya doseganje formalne pravilnosti, [e posebej v uradnih pismih. :e bodo imeli dostop do primernih referen;nih be- sedil, bodo la/je dosegli te kriterije kot pri govorjenju. Pri vsem, kar smo povedali, je treba dodati [e, da se pri;akuje tudi dolo;ena strpnost in sodelo- vanje s strani rojenih govorcev, kadar se sporayumevajo y SPS-govorci. Nerealno bi bilo pri- ;akovati ali celo yahtevati, da bi SPS-govorci dobro funkcionirali brey tega. Tudi sposobnost funkcioniranja v yahtevnej[ih okoli[;inah ne yahteva nujno nadaljnjega u;enja, ampak se bo postopno rayvijala, ;e bodo SPS-govorci jeyik uporabljali.
