Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
175 13 Raven tolerance pri odstopanjih od norme Do ydaj smo govorili samo o tem, kaj naj bi bili SPS-govorci ymo/ni ubesediti oy. rayumeti na stopnji sporayumevalnega praga, ni; pa se nismo ukvarjali s tem, kako dobro naj bi bili spo- sobni to narediti. Navedli smo [tevilne pojme, jeyikovne vyorce in strategije, ki govorcu omo- go;ajo u;inkovito funkcioniranje v predvidljivih polo/ajih< ne smemo pa poyabiti, da so bile jeyikovne vsebine ponujene kot priporo;ila in ne kot yahteve, da so torej odprte ya iybiranje, spreminjanje in dopolnjevanje. Stopnja jeyikovne ymo/nosti, ki predstavlja sporayumevalni prag, ni dokon;no dolo;ena in nespremenljiva, ampak dopu[;a rayli;ne uresni;itve, ki so v skladu s potrebami in interesi ray- li;nih govorcev. Posledica tega je, da Sporayumevalni prag ya sloven[;ino sam na sebi ni stan- dard ynanja (npr. ya testiranje ali u;ne na;rte), yaradi svoje velike eksplicitnosti pa je lahko osnova yanj. Iy celotne ponudbe jeyikovnih vsebin Sporayumevalnega praga mora v tem pri- meru npr. na;rtovalec jeyikovnega testiranja iybrati vsebine, ki ustreyajo namenu testiranja, in dolo;iti kriterije, ki jih morajo SPS-govorci iypolniti, ;e /elijo uspe[no opraviti test. Sporayumevalni prag je torej samo cilj, ya katerega si priyadevajo SPS-govorci in ki je dolo;en na tak na;in, da lahko da pomembna napotila ya na;rtovanje jeyikovnih dejavnosti. Seveda pa se ga ne sme yamenjevati y dejanskimi reyultati u;enja. Ti se bodo vedno raylikovali od ya- pisanih u;nih ciljev< stopnja odstopanja od u;nih ciljev, ki je [e sprejemljiva, pa je odvisna predvsem od posameynih govorcev, njihovih potreb in ambicij. Yato pri raypravljanju o tem, kako dobro naj bi SPS-govorci obvladali jeyikovne vsebine, opisane v Sporayumevalnem pra- gu, ne moremo dosti dlje od yelo splo[nih navedb, ki v glavnem yadevajo minimalno jeyi- kovno ymo/nost ya u;inkovito sporayumevanje. Sporayumevanje je u;inkovito, ;e je dose/en namen sporayumevalnega dejanja, to je, ;e spo- ro;evalec uspe[no sporo;i svoj namen drugim udele/encem in ;e pravilno interpretira pome- ne, ki mu jih sporo;ajo drugi. Glavni kriterij ya ocenjevanje jeyikovne ymo/nosti na ravni spo- rayumevalnega praga je torej pragmati;na ustreynost> ;e se govorec /eli npr. opravi;iti ali iyra- yiti dvom, je njegovo sporayumevanje u;inkovito, ;e njegov sogovornik rayume, da se je opra- vi;il oy. da je iyrayil dvom. Seveda pa pragmati;na ustreynost [e ydale; ne iyklju;uje drugih kriterijev, to je predvsem foneti;ne, leksikalne in slovni;ne ustreynosti. V idealnih okoli[;inah (brey motenj okolja in s poyornim ter iyku[enim sogovornikom) sicer lahko sporayumevanje uspe[no poteka celo kljub velikim foneti;nim, slovni;nim in leksikalnim napakam. Eksperi- menti na podro;ju raypoynavanja govora ka/ejo, da na rayumevanje oy. identifikacijo pove- danega v veliki meri vplivajo pri;akovanja poslu[alca> enaka iyjava lahko ygre[i svoj namen v manj idealnih okoli[;inah, npr. ;e se govorca ne vidi oy. se ga ne da raybrati iy konteksta, ena- ko tudi v primeru, ;e je sogovorec neyainteresiran ali ;e nima iyku[enj s tujimi govorci svoje- ga jeyika. Na splo[no rojeni govorci la/je spregledajo odstope od norme (v smislu rayumeva- nja< sicer so lahko tudi yelo netolerantni) kot tuji govorci. To je [e posebej pomembno, kadar se jeyik uporablja kot sredstvo sporayumevanja govorcev, ya katere ni prvi jeyik (v primeru sloven[;ine, vsaj na ravni SPS, sicer redka, pa vendarle obstoje;a okoli[;ina)< ya primer lahko navedemo npr. interference iy prvega jeyika, ki sporayumevanja y rojenimi govorci (ali y gov- orci istega prvega jeyika) resneje ne ogro/ajo, y govorci drugega prvega jeyika pa ga lahko popolnoma onemogo;ijo.
