Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
170 U:ENJE JEYIKA 1.4 Vrednotenje SPS-govorci – so sposobni opayovati svoje napredovanje proti kon;nemu cilju, in sicer y ovrednotenjem svoje sporayumevalne ymo/nosti glede na posameyne delne cilje< – se yavedajo vloge formalnega preverjanja jeyikovne ymo/nosti (testiranja) kot pripomo;ka ya na;rtovanje nadaljnjih u;nih dejavnosti. Na[teti u;ni cilji, ki yadevajo vpogled v u;ni proces, so prilagojeni SPS-govorcu. To pomeni, da temeljijo na predpostavkah, kaj je realno dosegljivo ya govorce na bolj ali manj ya;etni stopnji u;enja, ne da bi se pri tem odvra;alo poyornost od vsebinskih, funkcijsko-pojmovnih ciljev Sporayumevalnega praga. Nekaterim SPS- govorcem to yagotovo ne bo yado[;alo in bodo /eleli nadaljnje reference, npr. raylago posameynih slovni;nih struktur, vpogled v slovnico, ustreyno ya njihovo raven, ipd. Naloga u;itelja v tem primeru je, da presodi in SPS-govorcu ustreyno svetuje, ali bo raba drugih referen;nih virov u;enje na njegovi stopnji jeyikovne ymo/nosti olaj[ala in pospe[ila ali pa bo pomenila neu;inkovito tro[enje ;asa in energije. V nadaljevanju je navedeno u;no gradivo in nekateri jeyikovni priro;niki, ki jih na poti do sporayumevalnega praga lahko po svoji presoji uporabljajo SPS-govorci oy. njihovi u;itelji in na;rtovalci jeyikovnih programov, u;nega gradiva in testov. 2 U;no gradivo 2.1 U;beniki in priro;niki v slovenskem jeyiku PIRIH SVETINA, Nata[a in PONIKVAR, Andreja, 2003> A,B,C ... 1,2,3, GREMO. Ljubljana, Center ya sloven[;ino kot drugituji jeyik pri Oddelku ya slovenistiko Filoyofske fakultete. ªu;benik ya ya;etnike ya kratke te;ajeº 2 PIRIH SVETINA, Nata[a, 2003 ª1997º> Sloven[;ina na koncu jeyika. Ljubljana, Center ya sloven[;ino kot drugituji jeyik pri Oddelku ya slovenistiko Filoyofske fakultete. ªdopolnilni delovni yveyek ya vi[jo ya;etno in nadaljevalno stopnjo ya kratke te;aje, s priro;nikom ya u;iteljeº MARKOVI:, Andreja, HALU?AN, Vesna, PEYDIRC BARTOL, Mateja, {KAPIN, 2 Danu[a, VUGA, Gita, 2003 ª2002º> S sloven[;ino nimam te/av. Ljubljana, Center ya sloven[;ino kot drugituji jeyik pri Oddelku ya slovenistiko Filoyofske fakultete. ªu;benik ya nadaljevalce ya kratke te;ajeº 3 SCHLAMBERGER BREYAR, Mojca, 2003 ª1996º> U;imo se sloven[;ino III. Ljubljana, Center ya sloven[;ino kot drugituji jeyik pri Oddelku ya slovenistiko Filoyofske fakultete. ªu;benik ya iypopolnjevalce ya kratke te;ajeº MARKOVI:, Andreja, {KAPIN, Danu[a, RIGLER {ILC, Katarina, KAJI: KMETI:, 3 {pela, 2002 ª1998º> Slovenska beseda v /ivo. Ljubljana, Center ya sloven[;ino kot drugituji jeyik pri Oddelku ya slovenistiko Filoyofske fakultete. ªu;benik ya ya;etnike ya dolge te;aje, s CD-jem in priro;nikom ya u;iteljeº
