Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
U:ENJE JEYIKA169 njihovim individualnim interesom in potrebam (glede na njihovo narodnost, poklic, interese itd.)< – ynajo vsaj okvirno dolo;iti dodatne cilje, ki bodo yadostili njihovim individualnim sporayumevalnim potrebam, npr. Rad bi poynal strokovne iyraye s podro;ja ekonomije. Rada bi brala ;lanke o arhitekturi. 1.2 U;ni proces SPS-govorci – so seynanjeni y mo/nostjo raydelitve kon;nega u;nega cilja na posameyne delne cilje< – raylikujejo med produktivno in receptivno jeyikovno ymo/nostjo in se yavedajo relevantnosti obvladanja posameynih jeyikovnih spretnosti ya doseganje ene ali druge ymo/nosti< – se yavedajo pomembnosti pragmati;ne, slovni;ne, leksikalne in fonolo[ke pravilnosti ya sporayumevalno u;inkovitost< – ynajo prepoynati rayli;ne vloge posameynih tipov u;nih gradiv in se yavedajo potencialne relevantnosti teh gradiv ya doseganje svojih u;nih ciljev< – ynajo poiskati informacije o rabi jeyika (npr. v slovarjih, v ustreynem u;nem gradivu in v jeyikovnih priro;nikih, primernih ya njihovo raven jeyikovne ymo/nosti)< – spoynajo rayli;ne metode usvajanja besedi[;a in ynajo iybrati tiste, ki jim najbolj ustreyajo< – se yavedajo pomembnosti u;enja jeyika iy neposredne iyku[nje in vedo, kako jim posameyne kompenyacijske strategije pri tem lahko pomagajo (gl. tudi Kompenyacijske strategije). 1.3 U;enje jeyika iy neposredne iyku[nje SPS-govorci – so se sposobni vklju;evati v sporayumevalno interakcijo in pri tem uporabljati vire in strategije, predvidene v Sporayumevalnem pragu, ter se u;iti iy iyku[enj< – so sposobni opayovati vire in strategije, ki jih uporabljajo (v sloven[;ini) bolj iyku[eni govorci, in na ta na;in pove;ujejo lastni repertoar receptivnih in produktivnih odyivov< – so sposobni kot poslu[alci in kot bralci registrirati, si yapisati oy. yapomniti besede in fraye, na katere prej [e niso naleteli (oy. jih s svojo jeyikovno ymo/nostjo niso registrirali), pri ;emer yaynajo tudi njihov situacijski kontekst in funkcijskipojmovni pomen< – so sposobni eksperimentirati y jeyikovnimi iyrayi (npr. s kombiniranjem ynanih besed in slovni;nih struktur ali s tvorbo novih besed) in njihovo ustreynost (pravilnost) preiyku[ati pri interakciji y bolj iyku[enimi govorci< – so sposobni u;inkovitost sporayumevalnega procesa pove;evati y uporabo metasporayumevalnih funkcij (gl. tudi Jeyikovne funkcije) in kompenyacijskih strategij (gl. tudi Kompenyacijske strategije).
