Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
162 11 Sociokulturna ymo/nost To;ki 4 in 6 poglavja Sporayumevalni cilji se nana[ata na sociokulturno ymo/nost. Ta pred- stavlja del sporayumevalne ymo/nosti v naj[ir[em pomenu, vanjo so vklju;eni tisti specifi;ni pojavi v posameyni dru/bi in njeni kulturi, ki se odra/ajo v sporayumevalnem vedenju njenih govorcev. Stopnja seynanjenosti s sociokulturnimi pojavi, ki je potrebna ya uspe[no sporayumevanje, je odvisna od konkretnih okoli[;in sporayumevanja. Ta stopnja je nujno vi[ja v stikih y govorci sloven[;ine kot prvega jeyika (predvsem v primeru dalj[ega bivanja SPS-govorca v Sloveniji) in ni/ja pri sporayumevanju dveh govorcev sloven[;ine kot tujega jeyika, ki sloven[;ino upo- rabljata kot sredstvo medsebojnega sporayumevanja (gl. tudi Sporayumevalne dejavnosti< predvideva se sicer, da se dva SPS-govorca med seboj najbr/ le redko sporayumevata v slo- ven[;ini). Sporayumevanje SPS-govorca y govorcem sloven[;ine kot prvega jeyika je glede sociokulturnih pojavov pri;akovano bolj predvidljivo kot medsebojno sporayumevanje dveh SPS-govorcev v sloven[;ini. Ne glede na to naj bi bila govorca pri sporayumevanju poyorna na medsebojne kulturne raylike, od njiju se pri;akuje dolo;ena stopnja tolerantnosti in ymo/- nost prilagajanja. V slovenski dru/bi, ki je tipi;no tranyicijska, prihaja do spreminjanja dru/benih konvencij, na- vad, spreminjajo se stali[;a in odnos do tradicije. To pomeni, da je sociokulturno vedenje manj dore;eno in precej pro/no, le redke oblike veljajo ya odklonske in kot take niso sprejemljive (tako je npr. tikanje uradnih oseb< gl. v nadaljevanju). Na ravni SP se tako pri;akuje, da so go- vorci poyorni na sociokulturne pojave v slovenski dru/bi in jih posku[ajo vklju;iti v svoje si- cer[nje védenje o svetu. 1 Sociokulturno védenje 1.1 Jeyikovno SPS-govorec se yaveda sociokulturnih na;el, ki urejajo rabo jeyikovnih funkcij (na[tetih in opisanih v poglavju Jeyikovne funkcije), in jih lahko ustreyno uresni;uje. Ya sloven[;ino je tako npr. yna;ilno modaliyiranje iyre;enega. Modifikacija ne pomeni relativiyacije iyre;enega, govorec se y modifikacijo posku[a iyogniti dokon;nosti (Menda je vlak /e odpeljalMislim, da je vlak /e odpeljal.). Ena od redkih oblik sociokulturnega vedenja, ki je natan;neje dogovorjena, je uporaba vikanja oy. tikanja pri ogovarjanju oseb. Oblika ya vikanje (slovni;no oblika glagola ya 2. osebo M) je pri sporayumevanju neyaynamovana. Uporabljamo jo vedno pri ogovarjanju neynanega sogovorca, ki je starej[i od nas ali hierarhi;no v nadrejenem polo/aju, vikanje se vedno uporablja v javnih in uradnih govornih polo/ajih. Tikanje se uporablja v yasebnih, neformalnih govornih polo/ajih y ynanimi sogovorci, predvsem ;e so enako stari ali mlaj[i od nas. Prehod y vikanja na tikanje predlaga vedno starej[a oseba mlaj[i, pri enako starih osebah rayli;nih spolov pa /enska mo[kemu ali po polo/aju nadrejeni podrejenemu.
