Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
161 10 Kompenyacijske strategije Re;eno je /e bilo, da je v dru/beni interakciji dovolj ponovljivega, da je mogo;e govoriti o predvidljivih sporayumevalnih vyorcih. Vendar se tudi v [e tako obi;ajnem vsakodnevnem sporayumevanju lahko pojavi kaj nepri;akovanega. Sku[ali bomo ponuditi nekaj najobi;ajnej- [ih re[itev, ki bodo tujim govorcem sloven[;ine na sporayumevalnem pragu pomagale pre- mo[;ati tak[ne sporayumevalne yadrege. Sporayumevalno ymo/nost delimo na jeyikovno in strate[ko< prva pomeni ynanje jeyika (po- ynavanje besed, pravil, kako jih sestavljati v smiselne celote ipd.), druga pa ymo/nost to yna- nje uporabiti v konkretnih situacijah. Nekateri govorci se kljub dobremu jeyikovnemu ynanju ne ymorejo ustreyno sporayume(va)ti, ynani pa so primeri ljudi, ki so se sposobni povsem ustreyno, celo odli;no sporayumeti kljub yelo pomanjkljivemu jeyikovnemu ynanju. Lahko re- ;emo, da obvladajo (yavedno ali ne) najrayli;nej[e kompenyacijske strategije. Te yadevajo na eni strani rayumevanje in tvorjenje besedil, na drugi pa tudi ustreyno dru/beno vedênje. Kompenyacijske strategije yadevajo posameyne jeyikovne dejavnosti. Na kratko so opisane v poglavjih Sporayumevalne dejavnosti, Jeyikovne funkcije (5. to;ka, Oblikovanje diskurya) in v Sporayumevalnih vyorcih. Naj na tem mestu navedemo le najbolj specifi;ne strategije, ki jih SPS-govorec lahko uporabi ya premo[;anje pomanjkljivega besednega yaklada ipd. SPS-govo- rec naj bi na tej ravni ynal> – iyrayiti nepoynavanjeneynanje (Ne vem, kako naj re;em, Ne ynam povedati, Ne poynam iyraya ya to Ÿ), – prositi ya pomo; sogovorca – tudi pri pisanju in branju (Kako se /e re;e temu| Ne vem, kako se re;e Ÿ Ne poynam slovenske besede ya to Ÿ, V mojem jeyikuPri nas re;emo Ÿ Kako se to iygovori| Kako se to napi[e| A mi lahko, prosim, napi[ete| :rkujte, prosim.), – se iyrayiti opisno (s splo[nimi iyrayi, npr. Kako se /e re;e poklicu, ko v nevarnih situacijah nekdo nadomesti igralca|), – si pomagati y ustreyno oynako oy. deiktiki (tole, takle, tistole tam, tale na levi, nekaj takega kot to, podoben kot tale tukaj, tak kot onile Ÿ), – povedati, da se bo iyrayil [e enkrat (Oprostite Ÿ, Ne Ÿ, Oyiroma Ÿ, Bolje re;eno Ÿ, To pomeni Ÿ Oprostite, bom [e enkrat ya;ela, Dovolite, da [e enkrat povemŸ, Bom poskusil druga;e povedati Ÿ), – uporabljati ustreyne priro;nike (ylasti npr. dvojeyi;ni in enojeyi;ni slovar). Poleg navedenih SPS-govorec lahko uporabi tudi kak[ne povsem svoje strategije (uporabi npr. iyray iy svojega jeyika, poiyku[a s tvorjenkami idr.).
