Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
138 SPORAYUMEVALNE DEJAVNOSTI 3 Sporayumevalne dejavnosti in prenosnik Kot re;eno, je SPS bolj usmerjen v govorno in manj v pisno sporayumevanje. Yato pri SPS-govorcih pri;akujemo precej omejeno ymo/nost tvorjenja yapisanih besedil. Katere vrste besedil naj bi bili ymo/ni rayumeti in tvoriti, je natan;neje opisano v naslednjih [tirih podpoglavjih, ki so raydeljena po posameynih sporayumevalnih dejavnostih – poslu[anje, govorjenje, branje in pisanje. Opoyorimo pa naj, da se te dejavnosti – ;eprav so predstavljene lo;eno – med sabo ponavadi poveyujejo (npr. poslu[anje y govorjenjem, branje y govorjenjem, poslu[anje s pisanjem, branje s pisanjem idr.). 3.1 Poslu[anje SPS-govorec se verjetno ve;krat ynajde v vlogi poslu[alca kot v vlogi govorca, kar pomeni, da se od njega pri;akuje ve;ja stopnja rayumevanja kot pa samostojne produkcije. Rayumevanje govorjenih besedil ne pomeni dobesednega rayumevanja posameynih besed in iyrekov, temve; po eni strani prepoynavanje sogovor;evega namena, po drugi pa – odvisno od situacije – rayumevanje bistva ali tudi relevantnih podrobnosti njegovega sporo;ila. Ya rayumevanje govorjenih besedil pri dvosmernem sporayumevanju so yelo pomembne tudi informacije, ki jih prina[ajo intonacija, gestika in mimika< teh v enosmernem sporayumevanju ni mogo;e upo[tevati (odpadejo), kar ima lahko ya posledico omejeno rayumevanje. Na tej ravni naj bi SPS-govorci rayumeli> a)V dvosmernem sporayumevanju – verjetne (predvidljive) odyive sogovorca na svoje poyive, – poyive sogovorca v yveyi s podro;ji, o katerih se je SPS-govorec ymo/en pogovarjati, – opoyorila in pro[nje ya pomo;, – stvarne informacije (posredovane tudi po telefonu) in kraj[a navodila, in sicer v primeru, ko sogovorec uporablja knji/ni pogovorni jeyik y nekaterimi pokrajinskimi oy. pogovornimi prvinami ali y neslovenskimi yna;ilnostmi v iygovoru in govori raylo;no in v ymernem tempu. Ylasti v neformalnih situacijah so v spontanem govoru yna;ilne in pogoste tudi neknji/ne jeyikovne prvine< od SPS-govorca pri;akujemo, da jih bo rayumel. Te prvine so prilagodljive okolju, spodaj navedeni primeri pa so yna;ilni ya osrednjeslovenski jeyikovni prostor> A;mo it dons v kino| (= A gremobi [li danes v kino|) Pejva u nedelo na iylet. (= Pojdiva v nedeljo na iylet.) Nujno mam [e neki ya narest. (= Nujno moram [e nekaj narediti.) Apol sva ymenena| (= A potem sva ymenjena|) Bom probala [e enkrat poklicat. (= Bom poskusila [e enkrat poklicati.) Ipd. Rayumevanje je v neposrednem sporayumevanju mogo;e preverjati y ustreynimi vpra[anji< kako si yagotoviti, da bomo rayumeli sogovorca, on pa nas, je natan;neje opisano v poglavju o funkcijah (gl. tudi Jeyikovne funkcije 6) in delno
