Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
SPORAYUMEV137 ALNE DEJAVNOSTI pri;akujemo, da se bo J1-govorec – ;e /eli naveyati stik s SPS-govorcem in ga nadaljevati – situaciji prilagodil ter s hitrostjo in na;inom govora omogo;il nadaljnje sporayumevanje. 1.4 Odnos med govorcema V naj[ir[em smislu in najsplo[neje lahko govorimo o naklonjenem, nevtralnem in nenaklonjenem odnosu do sogovorca. Pri sporayumevanju med govorci, ki se ne poynajo, je najbolj predvidljiv nevtralni odnos (lahko tudi blaga naklonjenost). Yato so sporayumevalni vyorci, navedeni v nadaljevanju (gl. tudi Sporayumevalni vyorci), prilagojeni takemu odnosu. 1.5 Stopnja poynanstva Stopnja poynanstva med sogovorcema ima pri sporayumevanju bistveno vlogo. Vpliva na iybor sporayumevalnih vyorcev in jeyikovne yvrsti ter na vsebino pogovora. V tem smislu sta govorca lahko neynanca, be/na ynanca, ynanca ali prijatelja. 2 Prostor oy. kraj sporayumevanja Potek sporayumevanja bolj ali manj dolo;ajo tudi prostor oy. okoli[;ine< ne gre le ya geografski in sociokulturni pojem prostora (dr/ava, pokrajina, kraj itd.), temve; ya [ir[i pojem socialnih okoli[;in (formalne > neformalne okoli[;ine ipd., vse tudi v yveyi s partnerjem v sporayumevanju, [e ylasti y dru/benimi vlogami). V yveyi y regionalnostjo velja posebej opoyoriti na nare;no obarvanost in pogovornost, v yveyi y okoli[;inami pa tudi na iybiro ustreyne yvrsti. Tako je predvideno, da SPS-govorec rayume pokrajinsko obarvani knji/ni pogovorni jeyik in tudi nekatere pogovorne elemente, na katere naleti v vsakdanjem sporayumevanju y J1-govorci (gl. tudi to;ko 3.1 v tem poglavju). (V yveyi s prostorom sporayumevanja gl. tudi Splo[ni pojmi 3.) Na tem mestu je treba opoyoriti tudi na mo/nost, da se v prostoru sporayumevanja nahaja tudi predmetstvaroseba, o katerikaterem je govor, in se je torej mogo;e sklicevati (naveyovati) nanjnanjo s kretnjami inali deiktiki oy. y njimi celo premo[;ati pomanjkljivosti besednega yaklada (tisto tamle, kilo tega tukaj, oni gospod Ÿ). Prav tako je treba opoyoriti na prostore in situacije, v katerih sporayumevanje poteka enosmerno in kjer ima SPS-govorec vlogo poslu[alca oy. gledalca. Sem sodijo posredovanje informacij po yvo;niku, prek avtomatskih odyivnikov, radijske in televiyijske oddaje, rayna napisana oy. govorjena navodila v situacijah brey sogovorca (na raynih avtomatih ipd.). Take situacije seveda ne dopu[;ajo neposrednega preverjanja rayumevanja y dodatnimi vpra[anji (rayen morda pri mimoido;ih), yato so kompenyacijske strategije (gl. poglavje Kompenyacijske strategije), s katerimi se premo[;ajo vryeli v sporayumevanju, malo uporabne oy. sploh ne.
