Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
10 2 Sestavni deli priro;nika Sporayumevalni prag V skladu s komunikacijskim pristopom k u;enju jeyika, ki govorce usposablja, da uporabljajo tuji jeyik ya uresni;evanje svojih namenov in yadovoljevanje potreb, smo v dokumentu Spo- rayumevalni prag ya sloven[;ino posku[ali predvideti bistvene sporayumevalne cilje in potre- be, ki naj bi jih imel njegov naslovnik. Ta je opredeljen v drugem poglavju. Avtorji smo po- sku[ali dolo;iti in opisati situacije, v katerih bodo govorci, naslovniki Sporayumevalnega praga ya sloven[;ino, najverjetneje rabili sloven[;ino, vloge, katerih nosilci bodo v teh situacijah, in podro;ja ter teme, ki jih bodo najverjetneje morali obvladati v sloven[;ini. Cilji Sporayumevalnega praga so opisani v ;etrtem poglavju. Postavlja se vpra[anje, kako lah- ko na najuporabnej[i na;in dolo;imo cilje, kako jih raydelimo v konkretne mno/ice elemen- tov, ki bi bile kar najbolj uporabne ya tiste, ki jim je opis namenjen. Iyhodi[;e predstavljajo si- tuacije, v katerih se bodo najverjetneje yna[li uporabniki Sporayumevalnega praga (SPS-govor- ci), in vloge, katerih nosilci bodo v opisanih situacijah. Yajete so situacije od stikov s slovenski- mi uradniki /e pred prihodom v dr/avo ali po njem, situacije v yveyi y nastanitvijo in vsako- dnevnimi dejavnostmi> prehranjevanje, nakupovanje, uporaba javnih prevoynih sredstev in rayli;nih storitev. Nadalje so yajete situacije, ki se nana[ajo na iyobra/evanje in poklicno delo- vanje ter na dru/abne stike. Med cilji pa so opisani tudi tisti, ki naj bi jih SPS-govorci dosegli pri rayli;nih sporayumevalnih dejavnostih> poslu[anju, branju, govorjenju in pisanju. Prav ta- ko je v tem poglavju nakayana tudi stopnja sociokulturne in strate[ke ymo/nosti, ki naj bi ju dosegli SPS-govorci. V vsaki situaciji bo imel govorec specifi;ne potrebe in yahteve v yveyi y rabo dolo;enih jeyikovnih sredstev. V komunikacijskem pristopu ynanje o jeyiku ni kon;ni cilj. Glavni cilj je sposobnost rabe jeyi- ka v konkretni situaciji. Yato so v 5. poglavju Jeyikovne funkcije podani osnovni nameni, ki se lahko uresni;ijo y jeyikovnimi sredstvi. To so npr. opisovanje, poiyvedovanje, odklanjanje, ya- hvaljevanje, opravi;evanje, iyra/anje ;ustev idr. Pri uresni;evanju jeyikovnih funkcij lo;ujemo splo[ne pojme (6. poglavje) in posebne pojme (7. poglavju). Splo[ni pojmi so tisti, ki jih lahko iyra/amo v katerikoli situaciji, posebni pojmi pa tisti, ki so obi;ajno rabljeni le v specifi;nih situacijah. V ve;ini situacij se bo najbr/ pokayala potreba po omenjanju ;asa, prostora, koli- ;ine, kakovosti, odnosov med pojmi ipd. Nasprotno pa bo pojem Úvoyni red… najverjetneje iy- ra/en v yveyi s situacijami, kjer se govori o potovanju, medtem ko bo pojem Úkrompir… pre- cej verjetno rabljen v poveyavi s hrano ali kmetijstvom. V poglavju Posebni pojmi so kayalci, ki poveyujejo posebne pojme s splo[nimi pojmi in funkcijami ter jih ume[;ajo v konkretno temo. Ti kayalci poenostavljajo in upravi;ujejo selekcijo pojmov, ki so se nam ydeli posebno relevantni ya predstavnike dolo;ene ciljne skupine. Med funkcijami in pojmi na eni strani in med splo[nimi in posebnimi pojmi na drugi strani ne moremo potegniti natan;ne lo;nice. Nekatere jeyikovne funkcije bi lahko interpretirali tudi kot iyra/anje pojmov, pa tudi iybira med splo[nim in posebnim je ygolj arbitrarna. Lo;evanje jeyi- kovnih vyorcev na iypolnjevanje dolo;enih funkcij v poveyavi y dolo;enimi pojmi lahko ya- megli dejstvo, da se v dejanskih sporayumevalnih situacijah funkcije le redko pojavljajo v iyo- laciji. Navadno bo sporayumevalna situacija yahtevala iypolnjevanje ve;jega [tevila funkcij v rayli;nih kombinacijah in sosledjih. Na splo[no je predvidljivost teh kombinacij in sosledij omejena. Obstajajo sicer dolo;ene poteye in vyorci, ki se bolj ali manj redno pojavljajo, in ya
