Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 nekreposten genij, (pre)nov(ljen)e različice muze, umetne sanje, umetnega Boga, umetni Ideal in umetni Raj (Kusterle 2022). Ker je šlo za novosti, ki so prekinile vezi s tradicijo in so bile družbeno-kulturno aktualne, so se hitro širile po Evropi. Prispele so tudi do Dunaja, kjer so se združile z idejami, speciifčnimi za tedanjo družbo: 6 dolgčas (Le Rider 2017: 22), nervoza (prav tam: 76) in samota (prav tam: 62). Z njimi so se med študijem v avstrijski prestolnici seznanili tudi Ivan Cankar, Oton Župančič in Aleksander Murn (gl. korespondenčna pisma v ZD), medtem ko je Dragotin Kette »moderne« tendence sporadično spoznaval preko pripovedovanj in branja knjig, ki so mu jih pesniški kolegi dostavili v domače okolje.7 Vsi štirje so svoje lastne pesniške poetike utemeljili na prevzetih idejah iz tujine, individualnih estetskih vzgibih ter razmerah v domačem družbeno-kulturnem in versko-političnem prostoru, kjer je prihajalo do trenj med »moderno« mislijo pesnikov in konservativno mislijo predstavnikov slovenske Rimskokatoliške cerkve. Slednji so težavo videli predvsem v odmiku od apologetičnih načel, od sledenja verskim dogmam ter v »mo- der nem« poveličevanju (iflozofsko in/ali teološko) grdega, kamor se uvrščata tudi področji etike in morale. Škof Anton Bonaventura Jeglič (2015: 15) je 31. 3. 1899 tako v svoj dnevnik zapisal: »Mladi tehnik Cankar je izdal pesmi: Erotika. Založil jih je Kleinmayer & Bamberg, ki mi je prvi zvezek poslal. Vrnil sem mu ga in okregal sem ga, ker so pesmi res nesramne; včeraj sem [se] pogodil z njim za vso naklado, da jo kupim.«, 22. 4. istega leta pa še: »Cankar je izdal grde polzke pesmi, jaz sem vse nakupil, da ne pridejo ljudem in mladini v roke (dal sem 478 gld)« (prav tam: 17). A škof knjižnih izvodov ni le odkupil, temveč jih je tudi sežgal, na kar opozarja Cankar sam v pismu Levcu z dne 9. 10. 1901 (gl. npr. Cankar 1970: 206). Spremembe v odnosu do Boga, dobrega, narave, svobode in resnice, s tem pa tudi do lepote in užitka, so vplivale na »moderno« dojemanje smrti/Smrti, ki kot končno stanje ni nič več nudila upanja v večno veselje v nebesih (krepost) oz. strahu pred večnim trpljenjem v peklu (nekrepost), kot udejanjena metaifzična entiteta pa ni več vsebovala smehovnega elementa s kvalitetami veselega, radostnega, pozitivnega in prerajajočega smeha, kakršen je bil značilen za karnevalsko-ljudsko kulturo srednjega veka (Bahtin 2008: 43) – npr. groteskna podoba Smrti v Valvasorjevem Prizorišču človeške smrti (v treh delih), kjer Smrt že takoj na začetku reče človeku: »Dajte, glasbila, svoj glas, mi, smrtniki, čast izkažite, / zdaj na mrtvaški ta ples hitro ravnajte korak!« (1969: 19) –, temveč je skozi novo romantiko sledila romantičnim principom neveselosti, neradosti, negativnosti, upada prerajajočega dejavnika (Bahtin 2008: 43), tujosti, strašljivosti in grozljivosti (prav tam: 45) ter pod vplivom iflozofske misli o smrti Boga izpostavila nič(nost) in s tem negativna čustva potencirala v obup, zaradi vrednost ima Baudelairova »nova lepota«, ki se kaže prav v prenovitvi pesniškega jezika, zaradi česar je v drugi polovici 19. stoletja predstavljala »manifest« prekletih pesnikov. 6 »Moderna« samota je bila »ena od posledic ‘smrti Boga’« (Le Rider 2017: 63), Nietzsche pa jo je ločeval od pojmov zapuščenost in osamljenost (prav tam: 62). 7 Iz korespondenčnih pisem (npr. pismo I. Cankarju z dne 23. 7. 1897) izvemo, da je Kette Cankarja večkrat prosil za knjige, a mu jih starejši kolega nikoli ni »uspel« dostaviti. 94