Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 3 Smrt v krščanskem kontekstu Sedaj, ko je jasno, kaj pomeni smrt/Smrt ter kdaj in kako ta postane predmet estetskega presojanja, je treba smrt umestiti še v kontekst krščanstva, ki od srednjega veka naprej na območju zahodne Evrope predstavlja temeljno religijo. Že v Svetem pismu lahko v Genezi preberemo, da je starozavezni Bog Adamu in Evi odvzel telesno nesmrtnost in ju – skupaj z njunim potomstvom, tj. celotnim človeštvom – obsodil na kratko in težko življenje s smrtjo (1 Mz 3,1-24). Šele v Novi zavezi se je nato Bog človeka dokončno usmilil in mu, da bi bila nesmrtna vsaj njegova duša, na Zemljo poslal svojega sina Jezusa. Ta je nato s trpljenjem in s smrtjo na križu odrešil človekovo dušo, ki se je lahko odtlej po telesni smrti in pokori njenega nosilca spet vrnila k Očetu (po 2 Tim 1,9-10). Vendar pa je Jezus pred smrtjo izrekel pomenljive besede: »Elí, Elí, lemá sabahtáni?«4 (Mt 27,46), ki so močno zaznamovale renesančno-romantično idejo, da je Bog izginil (npr. Pascal: Misli; Jean Paul: Tiranski profesor), oz. njeno »moderno« prekoncipirano različico, da je umrl (npr. Nerval: Kristus v Getsemaniju; Nietzsche: Vesela znanost). Čeprav so se spremembe v odnosu do metaifzičnih pojavnosti začele pojavljati že vsaj s humanizmom, pa razmere za razvoj dvoma v božji obstoj še nikoli niso bile bolj ugodne kot prav v 19. stoletju, saj je industrializacija posegla v naravo ter ji odvzela tako svetlobo kot svobodo: lépo, svetlo, barvno, toplo in svobodno naravo so začela nadomeščati grda, temna, siva, hladna in nesvobodna mesta, nebo so prekrili oblaki smoga in dima, ljudje so zaradi potreb industrije hodili delat v rudnike ter se v verskem smislu premikali bližje k peklu (npr. premog, tema, ogenj, dim, smog, saje). Svet, ki se je tako močno spremenil, ni bil več niti blizu »popolnosti«, ki jo je ustvaril Bog, zato je bila za mislečega človeka logična razlaga, da je Bog človeka zapustil (Mt 27,46), se umaknil, izginil ali celo umrl in pustil nebo prazno (Nerval: Kristus v Getsemaniju). Ker zanj ni nihče več skrbel, je umrlo tudi nebo (Mallarmé: Sinjina) in vanj se je lahko spet vrnil Lucifer (Baudelaire: Alkimija bolečine), ki je bil nekoč iz nebes že izgnan (Raz 12,10). Človek, ki se je po vzoru Kristusa oziral proti nebu in v njem iskal upanje, je zato odtlej le »s plahimi očmi strm[el] v višavo. // Tja gor v Nebo, v strop grobnice, ki ga [je] duši[la]« (Pokrovka, Baudelaire 2005: 320). 4 Literarnozgodovinsko obdobje moderne (tj. simbolizem, dekadenca in nova romantika) V takih okoliščinah se je razvila francoska moderna, ki je izšla iz mestnega nemira, smrti Boga, nemorale in upada duhovnosti ter pri tem razvila Nič, spleen, novo lepoto,5 4 »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46) 5 Koncept estetike je prvi opredelil Baumgarten v Filozofskih relfeksijah pesništva (1735), koncept estetike grdega pa Rosenkranz v Estetiki grdega (1853). Slednji je izhajal iz predpostavke, da če želi umetnost prek mímesis slediti naravi, mora upoštevati vse njene značilnosti, tudi dualizem lépo – gŕdo. Umetnost je torej že vsaj od antike naprej vsebovala obe pojavnosti, vendar so iflozoif negativni pol zavračali oz. mu niso pripisovali ustreznega pomena. Prvotni namen estetike grdega je bil zato bolj dopolnilen kot prenovitven, saj so določeni pojavi že obstajali, vendar so potrebovali ustrezno oznako. Drugačno 93