Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
UVODNIK Osrednja tema letošnjega mednarodnega simpozija Obdobja, 42. po vrsti, sta sloven- ski književnost in umetnost v družbenih kontekstih. Naslov nikakor ne pretendira na pionirsko obravnavo – že vse od najzgodnejših prireditev v zgodnjih osemdesetih letih so Obdobja temeljito preučevala različne družbene kontekste slovenske književnosti. Letošnji simpozij pa se namesto enega speciifčnega (največkrat časovnega) konteksta enega speciifčnega proifla slovenske literature (posledično največkrat zamejenega časovno, včasih tudi zvrstno) posveča različnim družbenim kontekstom, v katerih je nastajala slovenska literatura različnih obdobij – ter večplastnemu odnosu med to literaturo in njenimi konteksti. Gre kajpak za izjemno obsežno raziskovalno področje, zato je nemogoče, da bi prispevki v obvladljivem obsegu spregovorili o vseh kontekstih celotne slovenske literature in umetnosti – a kot kaže zbornik, ki ga držite v rokah, avtorji prispevkov tako družbene kontekste kot literaturo pojmujejo dovolj široko in raznoliko. Ko k temu prištejemo mnoštvo metod, se zbornik res pokaže kot pester in reprezentativen nabor trenutnega stanja raziskav slovenske literature v povezavi z družbo. Prispevki so v zborniku razporejeni v več širših sklopov, od katerih so nekateri razvrščeni v posamezna poglavja. Sklopi in poglavja so urejeni bolj ali manj kronološko (kar olajša potencialno literarnozgodovinsko obravnavo), znotraj posameznega obdobja pa je razporeditev često tematska. Prvi sklop zbornika prinaša nove študije o slovenski literaturi, nastali še v Habs burškem imperiju. Prvo poglavje zajema tri študije, ki na novo osvetljujejo Franceta Prešerna in njegovo recepcijo. Špela Oman opozori na vpliv španskega in portugalskega baroka v prešernoslovju. Ta vpliv so prešernoslovci kljub bežnim omembam v glavnem zanemarjali, kar po avtoričino botruje tudi nezadostnim inter- pretacijam Sonetov nesreče. Darja Mihelič sledi Prešernovemu opisu krvavega pokristjanjevanja v Uvodu Krsta pri Savici v preteklost in prihodnost. Prešernovi viri niso imeli dovolj trdnih zgodovinskih temeljev, kar naj bi zaradi slovesa Prešernove epske upodobitve pozneje vplivalo na napačno interpretacijo zgodnjesrednjeveškega dogajanja. Ivan Smiljanić opisuje, kako se je kult nacionalnega pesnika Prešerna razvijal po drugi svetovni vojni. Prešernova biograifja in celo vizualna predstava sta tedaj dobili drugačne poudarke od starejših. Na mestu predstave o negotovem, liričnem samotnežu izpred vojne je bil Prešeren v prvih letih socialistične Jugoslavije razumljen kot angažiran revolucionarni demokrat in v tem predhodnik NOB. Mejnik, ki načenja drugo poglavje prvega sklopa in skoraj sovpade s Prešernovo smrtjo, je revolucionarno leto 1848. Malodane hkrati s slovenskim nacionalnim gibanjem se je začelo slovensko laično meščansko umetniško pripovedništvo. Lucija Mandić na izboru dobrih 60 proznih del iz besedilnega korpusa ELTeC-slv, napisanih med letoma 1836 in 1921, raziskuje pojavnost nekaterih značilno meščanskih tem, npr. industrializacije in nacionalnih idej. Rezultate predstavi v literarnozvrstni in žanrski perspektivi. Ana Perović v štirih romanih Josipa Jurčiča raziskuje omembe in opise oblačil, ki so kazali na meščanski videz literarne osebe. Ugotavlja, da se v Jurčičevi karakterizaciji literarnih oseb skozi oblačilni videz kaže stopnjevano razslojevanje na 9