Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Tako Slomšek kot Repič razlikujeta med materino in očetovo vzgojno vlogo. Patriarhalni duh v konceptualni metafori OČE JE GLAVA DRUŽINE se pri Slomšku (1851: 81) pojavi v družinski podobi vinske trte: »Ravno močen kol stoji, krog njega se mati terta ovija, in komaj žlahnega grozdja derži. Lepa podoba keršanske rodbine alj familje. – Kakor čerstev kol oče v sredi svoje rodbine je, njega se derže mati in otroci.« Repič (1905: 219) izpostavlja očetovo dolžnost dajanja dobrega zgleda otrokom: »Kakeršen gospodar, tak hlapec; kakeršen oče, taki otroci«, hkrati pa poudarja materino neposredno vlogo pri vzgajanju (prav tam: 220): »Ljudje so večinoma taki, kaker so jih zgojile njih matere. Oče živi svojemu poklicu; je skoraj cel dan oddaljen od družine, najberž tudi od hiše; nema morda niti polovice vpliva na otroke, kaker ga ima mati.« Členki večinoma, skoraj, najbeřz, morda, niti navadno šibijo sporočilo, saj izražajo negotovost, nepopolno mero, v tem primeru pa krepijo argument o manjši moški vlogi pri vzgoji. Oba pisca argumente razvijata z vpeljavo svetopisemskega zgleda. Pri obeh se kot negativni zgled pojavi starozavezni duhovnik Heli, znan kot popustljiv oče:6 »Očetji! Ne pregledujte grehov svojim sinam, kakor Heli, de vam ptuji grehi vaših otrok vrata ne vlómijo« (Slomšek 1846: 24) in »Otroci zahajajo v vsakoverstne grešne priložnosti […]; stariši pa molčé, ali k večemu govoré kaker Helij: ʻOtroci, ne delajte tako, ker to ni lepo za vas!ʼ […] Stariši, keder gre za dušo vaših otrok, recite jim resno, in prav resno, da naj vas slušajo, ali pa naj gredo iz hiše! Od te terjatve ne odjenjajte, ker gorje hiši, kjer zapovedajo tisti, keteri bi morali slušati!« (Repič 1893: 202) Ženam Slomšek (1846: 24) pravi: »Matere! Ne zagovarjajte grehov svojih hčeri – ne svetujte njim hudo, kakor Herodijanka svoji hčeri plesavki«, Repič (1905: 221) pa: »Ne bomo imeli boljših mož, dokler ne bo boljših mater; prej morajo biti žene Rebeke in Sare, potem bodo prišli možje ko Izak in Jakob.« Kot besedni krepilci v navedenih primerih delujejo vokativ (Stariši; Matere!), samostalnik v medmetni rabi (gorje hiši), ki pomeni grožnjo oz. svarilo, (zanikani) glagoli v velelniku (ne delajte, recite, ne odjenjajte; ne zagovarjajte, ne svetujte), glagoli rekanja (molčé, govoré, recite, zapovedajo; zagovarjajte, svetujte), naklonski oz. modalni glagol (bi morali slušati, morajo biti), stopnjevanje prislova (resno, in prav resno) in priložnostno modiifcirani besedi (terjatev, hiša). Tokrat je sporočilo obeh piscev podano zelo neposredno. Pogosta vzgojna biblijska metafora je tudi BOG JE OČE po analogiji s človeškim očetom. Repič razlaga trpljenje kot božjo kazen in znamenje njegove ljubezni do nas, mantro »strogega očeta« pa nato prenese na odnos starš – otrok z vpeljavo eksempla: Dokler so otroci majhini, se jočejo, ako jih stariši tepejo, ali keder zrastejo veliki in pridejo k pravemu spoznanju, se veselijo in so hvaležni za tiste dobrote, ketere so jim stariši na tak način storili. Kako se pa drugači tožijo, ako so bili stariši ž njimi predobri, ker so jim na tak način krivi dosti slabega! Neki sin, obsojen k smerti na viselice, je dal na morišče poklicati svojega očeta, katerega je lepo pozdravil, ga objel, ga hotel poljubiti, ali namestu tega mu je odgriznil nos, in to za one mehkužne poljube, znamenje še bolj mehkužne odgoje, katere mu je oče dajal v otročjih letih. (Repič 1896/97: 284) 6 Biblija, 1 Sam 2,2-25. 79