Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 (Repič 1893: 204) Metaforični izrazi v teh primerih krepijo intenziteto ter slikovito ponazarjajo otroško plastičnost in dovzetnost za zunanje vplive. Pri Slomšku kot krepilec deluje glagolska oblika (2. os. ed.), pri Repiču pa ekspresivno, notranje okrepljeno besedišče (angeljček, spaka ) in povedna vzkličnost. Pri pisanju o otrocih je tudi sicer pri obeh piscih zaznana samostalniška obrazilnost (npr. pomanjševalnice oz. ljubkovalnice: angeljček, serčca, otročiči, ročici; angelci, Ančika, Lizika, deklič), ki razodeva avtorjev čustveni odnos do stvarnosti, z vidika intenzitete pa gre za notranje modiifcirano besedišče. Telesno kaznovanje kot vzgojni prijem je najpogosteje ponazorjeno z izvorno biblijsko metonimijo ŠIBA (PALICA) NAMESTO TEPEŽA. Slomšek (1846: 183) piše: »Brezovo olje zaceli razvade mladih dni, ino šiba novo mašo pojé, to je: pridne otroke izredi. Ako dete per dvema letama ne vboga, le hitro mu zʼ šiboj pomagaj.« Repič (1893: 175) se v zvezi s tepežem sklicuje na Slomška, češ, »ako beseda ne pomaga, naj pomaga šiba«, drugič pa zapiše: Nekdaj se je reklo, da šiba novo mašo poje, kar je pomenilo, da so bili tisti otroci, katerim je šiba pela, potem pridni in dobri. Pa saj Bog sam to pravi v sv. Pismu: »Komer se šibe škoda zdi, ta sovraži svojega sinu.« […] O kako žalostno je videti in slišati stariše, ki otroke preklinjajo, namestu molče vzeti šibo v roke! Zapomnite si, stariši, otroci ne marajo nič za vašo kletev, ker jih ne boli; šiba jih pa prestraši in tudi poboljša. (Repič 1894: 219) Pater na več mestih svetuje uporabo šibe, sklicujoč se na »drugi vir«, s čimer premakne težišče od sebe. Ob tem posebej matere opozarja na zmernost: Slaboserčne matere vzgajajo topoglave otroke; škodujejo jim za celo življenje s tem, da se boje dotekniti se jih, češ da so premladi. Ako ste pa ve matere nore v naše otroke, boste tudi iž njih norce zgojile. Suknjice vaših dečkov je treba vsake toliko iztepsti, in tudi obleke vaših deklic bodo toliko lepše, ako jih boste pri priliki nekoliko stresle. Sicer pri tem delu ni treba prevelike ojstrosti, ker neusmiljene in brezserčne matere niso matere (Repič 1905: 221). Repičevo metaforično besedje, povezano s telesnim kaznovanjem, je posredno (dotekniti se otrok, iztepsti suknjico, stresti obleko), kar deluje kot šibilec intenzitete. Tako delujejo tudi prislovi in prislovni izrazi (vsake toliko, pri priliki, nekoliko), sporočilo pa krepi ekspresivna, notranje okrepljena leksika (slaboserčne, topoglave, norce) in prislov s stopnjevanim pridevnikom (toliko lepše). Ekspresivni besedni zvezi »iztepsti suknjico« in »stresti obleko« pomensko sovpadata z novejšim frazemom 5 »izprašiti komu hlače«. Pomenljiva je glagolska raba glede na spol (iztepsti, stresti), ki izraža drugačno jakost dejanja (iztepemo močneje, stresemo pa bolj na lahko). Tudi Slomšek (1846: 183) opozarja starše, naj ne tepejo v jezi: »Ne jigraj zʼ šibo; šiba mora biti sveta reč«. Pri Slomšku (1848: 214) »šiba strahvavka« ne sme biti suha, »ona mora za potrebo péti, to de modro ino po pameti.« 5 Pleteršnik (1894/95) v drugem pomenu glagola iztépsti navaja ‛iztepsti suknjo’ v povezavi s tepežem. Slovarska iztočnica izprašíti v pomenu ‛odstraniti, očistiti prah’ je šele pozneje postala sestavina frazema izprašiti komu hlače, ki pomeni šalj. ‛natepsti koga’. Hlače aludirajo na to, da so bili očitno fantje pogosteje deležni ifzične kazni kot dekleta. 78