Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 1 je od začetka urejal p. Škrabec. Primerjali smo besedila bl. Antona Martina Slomška (1800–1862), ki je v 19. stoletju veljal za vzgojno avtoriteto, in koprskega frančiškana p. Hijacinta Repiča (1863–1918), vzgojitelja novincev in avtorja nabožnih člankov, 2 zlasti za Cvetje. Sedem Repičevih in šest Slomškovih besedil3 smo primerjali s kulturno zgodo- vinskega in jezikoslovnega vidika. Zanimal nas je avtorjev pogled na vzgojo in telesno kaznovanje, ki je odraz tačas družbeno sprejemljivega, v besedilih pa ga lahko prepoznavamo skozi konceptualne metafore in njihovo ubeseditveno razsežnost. Jezikoslovna analiza je zajela leksikalno raven, besedišče smo opazovali sinhrono-diahrono in na semantično-pragmatični ravni skozi teorijo intenzitete jezika (Mikolič 2020). Ugotavljali smo rabo t. i. besednih krepilcev in šibilcev intenzitete ter z vidika intenzitete notranje modiifciranih in priložnostno modiifciranih besed. V vlogi besednih krepilcev ali šibilcev so medmeti, (stopnjevani) naklonski glagoli in drugi naklonski izrazi, performativi, glagoli rekanja, mišljenja in psihičnih stanj, členki in členkovni izrazi, (stopnjevani) prislovi in prislovni izrazi, (stopnjevani) pridevniki, nekateri samostalniki ter samostalniški in pridevniški zaimki. Pri notranje (inherentno) modiifciranih, okrepljenih oz. ošibljenih besedah njihov pomen navadno modiifcira obrazilo (npr. pomenski presežniki), lahko so to vulgarizmi, zmerljivke in kletvice. Priložnostno modiifcirane so besede nevtralne intenzitete, ki zaradi priložnostnega vrednotenjskega razmerja sporočevalca do upovedene predmetnosti ali/in naslovnika pridobijo z vidika intenzitete spremenjen pomen, izražajo poseben poudarek oz. čustvenost (npr. pomenski prenosi besed, konvencionalne ali izvirne metafore, primere, okrasni pridevniki, prenos besedja z enega predmetnega področja na drugo, izbira besed različnih funkcijskih, socialnih, časovnih, prenosniških zvrsti, ki v določenih okoliščinah izstopajo) (Mikolič 2020: 56–57, 60–61). Metaforični in metonimični izrazi, ki jih kognitivno jezikoslovje razlaga kot koncepte, ki obstojijo v človekovem miselnem sistemu, so kulturno pogojeni, pomenijo pa pojmovanje in doživljanje ene vrste stvari skozi drugo (Lakoff, Johnson 2003: 3–6). S konceptualno metaforo skozi kognitivni proces konstruiramo pomen, tako da povežemo dve domeni, izvorno in ciljno (Lakoff 1993: 206–207), pri konceptualni metonimiji pa izvorno entiteto uporabimo zato, da nam omogoči mentalni pristop do 1 Izbor utemeljujemo s primerljivo zgradbo in distribucijo: oboje je izhajalo v vezanem formatu osmerke, Drobtinice v obsegu do tristo strani, Cvetje pa do štiristo; oboje se je tiskalo v 3000 izvodih (prim. Ulčnik 2010: 686; Škrabčeva knjǐznica); verska vsebina – Drobtinice so poleg nabožnega vsebovale še »leposlovni, vzgojno-izobraževalni in priložnostno tudi poljudnostrokovni del« (Ulčnik 2010: 690), v Cvetju je bilo leposlovja izrazito manj, platnice pa so bile posvečene jezikoslovju. Urednika Slomšek in Škrabec sta glasila jezikovno »pilila«, Škrabec tudi ob lastnih temeljitih jezikoslovnih razpravah, in tako pomembno prispevala k razvoju knjižnojezikovne norme. 2 Oba pastoralna pisca sta prihajala z roba slovenskega govornega ozemlja; vsak s svoje družbene pozicije sta delovala za slovenski narod in širjenje slovenske besede. Obema je skupno tudi vzgojno-izobraževalno delo. 3 Repičeve objave v CFr 12, 1893: 175–176, 201–205; CFr 13, 1894: 217–220; CFr 15, 1896/97: 283–285; CFr 22, 1905: 219–220, 220–222; CFr 23, 1906: 286; Slomškove v Dr 1, 1846: 176–180, 180–185, 185–188; Dr 3, 1848: 209–212, 213–214; Dr 6, 1851: 81–84. 76