Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 ne velja za deli, ki sta nastali približno v istem času in v katerih se rekonceptualizacija ženskega prijateljstva jasno pokaže: to sta Tavčarjeva novela Soror Pia (1897) in roman Fatamorgana Marice Nadlišek Bartol (1898). V obeh delih se namreč znotraj fabule paralelno izkristalizirata različni perspektivi na romantično prijateljstvo: pozitivna tradicionalna in nova, ki romantično prijateljstvo prikaže bodisi skozi psihopatološki diskurz bodisi skozi nove identitetne oblike. Tavčar v Soror Pia tematizira pojav mladostniških zaljubljenosti v segregiranih istospolnih okoljih. Ko se protagonistka Tavčarjeve novele vseli v samostan, že pri večerji izve, da gojenke med seboj gojijo izrazito ljubeče odnose, v katerih ne manjka intimnih dotikov. Nadalje izvemo, da so taki odnosi običajni tudi med gojenkami in redovnicami; največja obrekovalka pri mizi ponosno naznani, da ima bogatega bratranca, s katerim se bo poročila, a hkrati izpove, da »je sedaj ʻzaljubljenaʼ v mater Stanislavo, kateri vsako jutro prinaša iz vrta dišečega cvetja« (Tavčar 1929: 58). S tem je protagonistka uvedena v način sobivanja, ki je v samostanu med gojenkami in večino nun dojet kot naraven in običajen: Tedaj pa sem zvedela za nedolžno pregreho, da je skoraj vsaka samostanska učenka zaljubljena, zaljubljena v eno izmed nun, kateri prinaša vsako jutro vrtnega cvetja. Flora pa mi je povedala, da je to sicer greh in da se mati prečastita celo srdi, ako se zve kaj takega – a pristavila je tudi, da se ta pregreha pri izpovedi ne šteje v zlo, in da se za njo odveza prav lehko dobi. (Tavčar 1929: 58–59) Tudi protagonistka novele si kmalu izbere redovnico, s katero »oči so se ujele z njenimi, in že tedaj se je izlila moja duša v njeno« (Tavčar 1929: 57). To je mlada nuna Soror Pia, ki je v samostanski red vstopila zaradi nesrečne ljubezenske zgodbe. Gojenka ima njeno podobo ves čas pred očmi. Skupaj se sprehajata po vrtu, se pogovarjata in si zaupata težave. Poleg nonšalantnih izpovedi zaljubljenosti, vdanosti in podarjanja rož sta prisotna tudi občudovanje in dotikanje. Gojenka Soror Pio opisuje kot »oblaček, ki se ziblje po nebu med večerno zarjo; kakor rosa, ki je ravno padla; kakor stvar, ki se je naredila iz samega cvetja!« (prav tam: 60), rada pa jo tudi objema, jo drži pod roko in se stiska k njej. V noveli se prepletata dva nasprotujoča si pogleda na odnos med gojenkami in nunami, kar je zagotovo odraz časa, v katerem je nastala novela. Romantično prijateljstvo še ni docela dojeto kot nekaj nenaravnega, saj je v strogo homosocialnih okoljih do spremembe mentalitete prišlo pozneje. Protagonistka tako na začetku novele celo poudari, da »se bodem zaljubila le v Soror Pio, ako bi se ravno morala vneti za nuno« (Tavčar 1929: 59). Tovrstne zaljubljenosti so bile še vedno dojete kot običajen del samostanskega življenja mladih deklet; nenavadnejše bi bilo, če gojenka ne bi gojila simpatije do nobene od redovnic. Razvidna pa je tudi nova, negativna perspektiva – ta pogled pooseblja mati redovnica Kordula, ki Soror Pii očita, da »skrbno nastavlja mreže občudovalkam svojim«; ko ju zaloti med trenutkom naklonjenosti, ju zbode: »Tu pa se gode prav romantične reči. Oj, to mora vedeti mati romana pač ne pritiče. Za več o ženskem romanu gl. Hladnik (1981) ali Bogataj-Gradišnik (1989) in Mihurko Poniž (2010), ki sicer oznako ženski roman problematizirata. 70