Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 torej seksualne nemorale. Ko Freud razvije tezo o libidinalni teoriji, s katero homo- seksualnost razlaga kot posledico nerešenih otroških psihoseksualnih travm, se percepcija homoseksualnega obnašanja spremeni; fokus se s samega spolnega akta prenese na osebo, s tem pa se postopoma začne konstrukcija zavesti o (novih) spolnih identitetah. Če sta bila do konca 19. stoletja objem ali poljub med prijateljicama le izraz močne naklonjenosti, kar je posameznicam tudi omogočalo lažje gibanje znotraj spektra emocij in seksualnosti, se s konceptom spolnih identitet perspektiva radikalno zasuka. Sploh Ellisova teorija o ženskah, ki se s seksualno inverzijo ne rodijo, pač pa imajo zanjo le predispozicije, pripelje do zavračanja prej stoletja sprejetih in običajnih institucij, ki so delovale na principu ženskih homosocialnih mrež; prej 3 družbeno sprejemljivi ženski kolidži, bostonske poroke in kakršnakoli (pre)intimna prijateljstva pridobijo oznako škodljivosti, saj naj bi ženske že od mladosti odvračali od želje po poroki (Rouse 2017: 73–81). Žensk, ki so v takih razmerjih še naprej vztrajale, se je od preloma stoletja dalje prijela oznaka lezbištva, njihova razmerja pa so bila označena kot nenormalna, v najboljšem primeru nezdrava (Simmons 1979: 54–56). 3 Rekonceptualizacija ženskega prijateljstva na primeru Tavčarjeve novele Soror Pia in romana Fatamorgana Marice Nadlišek Bartol4 Romantično prijateljstvo je bilo tudi pogost motiv leposlovja; v slovenski književnosti 19. stoletja lahko elemente romantičnega prijateljstva zasledimo zlasti v t. i. ženskem romanu. Največ kazalnikov, po katerih lahko v leposlovju prepoznamo značilnosti romantičnega prijateljstva, najdemo v literarnih delih Pavline Pajk (Velikonja 2018: 157–186). Njene literarne junakinje med seboj spletajo tesne vezi, si izražajo globoko občudovanje, vdanost in zvestobo, občudujejo medsebojno vizualno lepoto ter si želijo bližine, objemov in dotikov. Vse delujejo v novih ženskih poklicih (npr. učiteljice, družabnice itn.), so ifnančno neodvisne, stiki z moškimi pa so okrnjeni vse do konca, ko kot pomirljiv meščanski zaključek nastopi poroka. Te elemente lahko v grobem označimo kot osrednje kazalnike romantičnega prijateljstva, prisotni pa so v večini njenih del, najizraziteje v njenem najbolj znanem romanu Slučaji usode (1897). Roman je nastal na prelomu stoletja, ko so bili izsledki seksologije po srednji Evropi že razširjeni. V Slučajih usode lahko sicer navkljub razmeroma pozni letnici nastanka5 zasledimo le indice tradicionalno dojetega romantičnega prijateljstva, to pa 3 Z izrazom »bostonska poroka« se je v začetku 20. stoletja označevalo skupaj živeči ženski iz srednjega ali višjega sloja, zlasti na območju Nove Anglije (ZDA), za katero je bila značilna visoka stopnja univerzitetno izobraženih žensk. Te so bile dovolj ifnančno varne, da so se lahko same odločile, ali bodo vstopile v konvencionalno heteroseksualno zakonsko zvezo z moškim ali ne. Za več gl. Faderman (2014). 4 Analiza literarnih del je povzeta po magistrskem delu Fenomen romantičnega prijateljstva v korespon- dencah in leposlovju slovenskega prostora 19. stoletja (Hočevar 2021). 5 Glede na letnico 1897 bi lahko pričakovali, da bo v romanu prikazana že nova perspektiva na prijateljstvo, oblikovana pod vplivom seksologije, vendar ni tako. To lahko pripišemo tudi značilnostim žanra ženskega romana, ki obravnava meščanske teme, v ospredju pa je ženska, ki mora preseči življenjske ovire, da doseže osebno srečo (poroko). Razglabljanje o »nemoralnostih« in spolnih identitetah žanru ženskega 69