Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 2 Prijateljstvo – romantično prijateljstvo – družbena anomalija? 1 Prijateljstvo je v čustveni krajini 19. stoletja, za katero je značilen porast intenzitete ljubečih čustev, postalo ob romantični ljubezni osrednji medosebni odnos. Zlasti meščanstvo se je z omejevanjem političnih pravic začelo globlje usmerjati v zasebno sfero, s tem pa se je povečalo zanimanje za intimno. Globoka, intenzivna čustva, na podlagi katerih se v leposlovju tudi uveljavita sentimentalizem in nadalje romantika, so razumljena kot edina prava prizma za razumevanje sveta. Prijateljstva v 19. stoletju tako postanejo izrazito intimna in senzualna, zaradi česar se je v zgodovinopisju za ta družbeni fenomen uveljavilo poimenovanje romantično prijateljstvo (Selišnik 2018: 57–61). Romantična prijateljstva so vse do konca 19. stoletja razumljena kot izrazito koristna socialna institucija. Silovito izražanje ljubečih čustev, intimni dotiki, ljubeče naslavljanje in vizualno občudovanje prijateljev z današnjega gledišča morda delujejo nenavadno, vendar je bila ta speciifčna historična institucija v 19. stoletju spoštovana, saj je izpolnjevala pozitivne družbene funkcije; mdr. je bila pogosto razumljena kot »vaja pred poroko«, tj. vaja v izražanju naklonjenosti, topline in ljubezni, ki so se od partnerjev pričakovale po poroki. Zlasti prijateljice so se strastno zaljubljale druga v drugo, se med seboj objemale, božale in poljubljale, družba pa je take odnose sprejemala, vse dokler niso ogrožali heteroseksualne matrice. Če so romantične prijateljice prestopile mejo in s polja čustev posegle tudi v domene, tradicionalno pripisane moškim (kajenje v javnosti, oblačenje v moška oblačila itn.), pa so bile silovito sankcionirane. Dokler so torej ohranjale svojo ženstvenost, so jih moški dojemali kot bitja brez seksualnega naboja, tako pa sta romantični prijateljici moškemu pogledu delovali neagresivno, saj nista posegali v moško lastništvo nad ženskim telesom (Faderman 2014: 7–12; Velikonja 2018: 167–170). Ali so bila romantična prijateljstva tudi seksualna ali ne, je sicer vprašanje,2 ki zgodovinopisje močno razdvaja. Pogled na romantično prijateljstvo se je na Zahodu drastično spremenil na prelomu stoletja, ko so odkritja takrat novonastale vede seksologije stopila v laično sfero. Družinske revije so množično tiskale spoznanja vplivnih psihiatrov in seksologov, kot sta bila Kraft-Ebbing in H. Ellis, o obstoju ženskega poželenja in predvsem o »vzrokih« za nastanek homoseksualnih nagnjenj. Homoseksualnost je postala deifnirana kot simptom seksualne inverzije, ki naj bi bila posledica evolucijske degeneracije – 1 Uporaba termina je povzeta po prispevku Selišnik (2018: 57), v katerem se s terminom sklicuje na zahodni meščanski čustveni režim 19. stoletja, ki je spodbujal primerno izražanje čustev, v kontekstu intimnosti pa zlasti »izražanje intenzivnih romantičnih čustev, ne le med partnerji, pač pa tudi med prijatelji.« Selišnik to pripisuje, če se osredotočimo na srednjeevropski oz. slovenski prostor, kratenju meščanskih političnih pravic in cenzuri pod Metternichovim režimom v prvi polovici 19. stoletja. Gre za premik v zasebno (intimno) kot posledica oteženega delovanja v javnem (prav tam). 2 Feministične zgodovinarke (npr. Smith-Rosenberg, Faderman) pri proučevanju romantičnega prijateljstva kot osrednjo analitično kategorijo uporabljajo spol in seksualni aspekt obravnavajo obrobno, nasprotno pa raziskovalke, ki izhajajo iz kvir teorij (npr. Liza Moore), pri raziskovanju poudarjajo nujnost prepleta obeh kategorij, torej spola in spolnosti (seksualnosti). Gl. Smith-Rosenberg (1975), Faderman (2002) in Moore (1992). 68