Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 katere že nastajajo razlike. Komplez, za katerega izvemo, da je strahopeten in ne prav bister, s svojo nerodno in neestetsko podobo – obrabljeno suknjo, rutico žive barve in lasmi, ki mu »uporno in ošabno stojé nakvišku« (Jurčič 1968a: 237) – vzbuja posmeh. Malemu uradniku je Jurčič v verziji romana iz leta 1868 posvetil celotno 18. poglavje, ki je v izdaji iz leta 1877 izpuščeno (Rupel 1968: 402). V njem želi nerodni Komplez Leonov modni oblačilni videz preseči tako, da si namesto suknje omisli surko, oblačilo meščanskih pripadnikov slovenskega narodnega gibanja,19 namesto cilindra, ki je »prototip tuje prevzetnosti in simbol titanskega poveličevanja«, pa izbere pohleven klobuček (Jurčič 1868a: 413). Omenjena sprememba, ki naj bi ga v Pavlinih očeh potrdila kot domoljuba, se sprevrže v neuspeli projekt malouradniške osebice, da bi z oblačili nadoknadil ifzično in intelektualno prikrajšanost. 3 Zaključek V obravnavanih romanih oblačila zrcalijo duhovno, kulturno in ekonomsko obzorje na novo nastajajoče slovenske gospode. Poleg pragmatične funkcije, omejene na uporabno vrednost oblačil, ki v motivno-tematskem smislu nima bistvene vloge, imajo najpogosteje funkcijo karakterizacije književne osebe. Iz analize, ki se opira na očrt meščanske mode v drugi polovici 19. stoletja, kakor je bila predstavljena v prejšnjih poglavjih in za katero na podlagi ubeseditev v analiziranih delih sklepamo, da je bil Jurčič z njo seznanjen, sledi, da se v opisih meščanstva (vaškega, plemiškega in malomestnega) literarno odslikujejo različne meščanske identitete. Mladi slovenski izobraženci (Kvas, Lisec, Kolodej, Vesel, Retelj), katerih prihodnost se ob intelektualnem kapitalu plemeniti tudi s pridobivanjem premoženja, so po sočasni meščanski modi oblečeni v salonske suknje oz. pražnja oblačila. Razen Kvasove ure in Liščevega belega slamnika drugih podrobnosti Jurčič ne opisuje, temveč ostaja v okvirih »negizdalinskega«. V skupini mladih slovenskih izobražencev je z oblačili drugače označen uradnik Komplez, ki erotično-stanovskih ambicij zaradi podpovprečnosti ne more uresničiti. Čeprav se v salonski suknji popredmeti vzpon iz kmečkega v meščanski sloj, se v besedi škric poleg zaničevanja oglaša tudi tematizacija razslojevanja na vasi, do katere pride zaradi izkoriščevalskih praks iz mesta. Premožni kmet Luka Kolodej, ki bi po imetju sodil v skupino pomeščanjenih bogatih kmetov, ostaja zvest podeželskim vrednotam in nosi kmečka oblačila – torej sodi med častitljive staroste, ki se ne dajo »zapeljati neumnim nošam mlajšega sveta« (Jurčič 1965: 184). Razkošna oblačila aristokrata Bremerna, pri katerem si Jurčič dovoli nekaj nečimrnosti, označujejo socialno in družbeno distanco v razmerju do mladomeščanskih gospodov. Izobraženska samohodca, boema z družbene periferije, Dolef in Zober, sta v oblačilnem smislu podobi lastne usode. Zelo blizu jima je v tem pogledu tudi Spak, ki s širokokrajnim klobukom in sezutimi čevlji deluje kot znanilec novega družbenega reda. Ob moralno zdravem izobraženskem meščanstvu se na prizorišču trgovskega plesa izrisuje tudi podoba slovenske jare gospode, okužene s potrošništvom – ocilindreni in orokavičeni gospodje ter razgaljene dame 19 Gl. Baš 1987: 239–240. 65