Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 5 Perenič (2021: 169–171) ugotavlja, da je poleg salonske suknje prav ura Kvasov atribut. Kljub temu se Lovre zaveda stanovske in ekonomske manjvrednosti. V pismu prijatelju piše, da poroke z Manico najverjetneje ne bo, saj razen stare suknje nima ničesar (Jurčič 1965: 219). Ko Lovreta – izšolanega in premožnega – Obrščak štiri leta pozneje postreže v vaški gostilni, v svojem spominu na gosposke prišleke ne najde nobenega, »da bi bil tako čedno črno opravljen« (Jurčič 1965: 364), kar opozarja na dvig njegovega socialnega statusa. Salonska suknja pa kot znak gosposke ni vedno dobro sprejeta. Ob Kvasovem prihodu na podeželje se ljudje bojijo, »da je ta človek v suknji eden tistih hudih gospodov, ki pridejo očeta za davek rubljevat« (Jurčič 1965: 148–149). Na več mestih zasledimo slabšalna poimenovanja za gosposkega človeka, npr. škric, suknjač (Jurčič 1965: 153–154), dolgohlača (Jurčič 1965: 323).6 Krjavelj prezir do salonske suknje (in vsega, kar ta pooseblja) izrazi takole: »Meni, da je cesar ali pa še kralj, če mu tisti sukneni répec dol visi!« (Jurčič 1965: 323) Šegavi osebnosti primeren, četudi varljiv, je opis Martinka Spaka, ki razkriva svojstven oblačilni izraz. Ta se ne ravna po kmečki ali gosposki logiki, temveč sledi povsem lastnim vzgibom. Spak nosi srajco in dolge obledele hlače iz domačega platna, ki jih drži usnjena naramnica, na glavi pa ima rjav klobuk s širokimi krajci (Jurčič 1965: 151). Perenič (2021: 165–166) piše, da široki krajci klobuka7 namigujejo na Spakovo razgledanost, in ugotavlja, da oblačilni videz ne izdaja njegovega dejanskega družbenega položaja, saj ni berač brez zdrave pameti, temveč »prikriti gospod«, ki je bister in dostojanstven. Da so tudi čevlji v sporu z gmotnim položajem nosilca, opazijo vaščani, ki se čudijo, zakaj si ne privošči boljših (Jurčič 1965: 181). Spak čevlje, simbol popotnika, nosi prevezane čez ramo. Simboliko sezutih čevljev lahko pojasnimo kot upiranje utesnjenosti in prisili s strani zunanjih okoliščin; v zahodnem 8 izročilu pa neobuti čevelj razodeva smrt, s katero se v romanu tudi v resnici sklene Martinkova zgodba. Z oblačili se povezuje tudi gostilniška praksa beleženja dolžnikov. Nepismeni gostilničar Obrščak grajskega Dolfa označi s simbolom salonske suknje. Sama po sebi sicer Dolfova pojava ne vzbuja spoštovanja, prej posmeh. Orumeneli slamnik in slabo prilegajoča se oblačila ne upravičujejo oznake mestnega gospoda (Jurčič 1965: 166–174), temveč označujejo tip, ki je svojstven »v nošnji in navadah« (Paternu 1957: 61). Pisatelj v prvem romanu ženskih oblačilnih videzov skoraj ni opisoval – tudi 9 Maničinih ne. Služila pa so mu za prikaz konvencionalne simbolike in tradicionalnih 5 Ure z zlato verižico si podeželski ljudje niso mogli kupiti. Izjema so bili bogati gruntarji. Mali kmetje in dninarji so si lahko privoščili zgolj cenene različice (Makarovič 1981: 13). 6 Baš (1987: 226–230) navaja prispevka, objavljena v Novicah, ki potrjujeta, da so Slovenci posmehljivo sprejemali salonsko suknjo in dolge, po modi ukrojene hlače ter da se je odpor do meščanskega oblačilnega videza neredko sproščal v zmerljivki škric. 7 Baš (1987: 242–243) modo širokokrajnih klobukov pripisuje meščanom demokratičnih nazorov. Nosili so jih običajno tako, da so en krajec zavihali navzgor, kakor ga npr. nosi tudi Krjavelj (Jurčič 1965: 184). 8 O simboliki čevlja gl. Metzler Lexikon literarischer Symbole (2008: 334–335) in Slovar simbolov (2023: 115–116). 9 Hčeri bogatega graščaka na veselici s črno obleko nista želeli ta »znamenja neveselega srca razkazovati« (Jurčič 1965: 254). 62