Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 s katerim delujejo kot njegov substitut. Omenjeni speciifki pojasnjujeta pogoste opise oblačil v književnosti (Barthes 1990: 236). Realistična pripovedna besedila, kakršna so bila tudi Jurčičevi pisateljski naravi najbliže (Paternu 1957: 61–62), pripovedujejo o stvarnosti, ki je socialno-zgodovinsko določena, se uravnava po gospodarskih okoliščinah ter v skladu z razredno in družbeno psihologijo (Pogačnik 1970: 148), kar neposredno vpliva na pojav oblačil v pripovednih besedilih. Tudi lastnosti književne osebe se razbirajo postopoma, s pazljivim branjem znakov v tekstu, ki so pravzaprav prvine karakterizacije (Zupan Sosič 2017: 192). Sestavni del karakterizacije so pogosto tudi oblačila. Analiza izhaja iz kulturno-zgodovinskega konteksta, v katerem se je v drugi polovici 19. stoletja oblikovalo slovensko meščanstvo, ki se je konstituiralo na podlagi pridobljenega kapitala (npr. trgovci, obrtniki, industrialci, pomeščanjeni premožni kmetje) ali/in izobrazbe (npr. pravniki, zdravniki, profesorji). Sinhrono z meščanskim načinom življenja je kot del razkazovalne potrošnje2 cvetela tudi moda. Industrializacija, ki se je iz Anglije širila po Evropi, je motivirala spremembe v oblačilni kulturi, ki so se na Slovenskem odražale tako med meščanstvom kot tudi med kmečkim prebivalstvom, ki je z industrijsko izdelanimi materiali in konfekcijsko proizvodnjo posvajalo vplive sodobne mode, kar je povzročilo poenotenje kmečkega oblačilnega videza Slovencev v drugi polovici 19. stoletja (Baš 1987: 52–103), hkrati pa v tem obdobju govorimo o poenotenem oblačilnem videzu v zahodnem svetu (Harvey 2008: 63). Na tem mestu moramo torej očrtati glavne poudarke meščanske mode v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja. Damsko modo šestdesetih let so zaznamovale krinoline in s steznikom dosežena silhueta peščene ure. Rokavi so bili kratki ali zvončasto razširjeni. Modni so bili manjši klobuki, slamniki, rokavice in pahljače. Čevlji za večerne priložnosti so bili iz belega satena ali najifnejšega usnja. Nakit so dame nosile v glavnem k večernim toaletam. Moška obleka je bila tridelna (suknjič, hlače, telovnik). Hlačnice so bile širše. Srajce za vsakodnevno nošenje so bile bele. Frak, ki se je nosil z belo kravato, je prešel v svečano oblačilo. Po letu 1870 se je pojavil tudi žaket oprijetega kroja (Harvey 2008: 56–77). Sprehajalna palica, zapestni gumbi in žepna ura na verižici so dvigovali uglednost oblačilnega videza gospodov, ki sicer niso nosili veliko nakita. Ozka kravata je bila dvakrat ovita okoli vratu in zavezana v pentljo. Med klobuki so bili priljubljeni cilindri, klaki in slamniki. Štilfetom so se pridružili še škornji in visoki čevlji (Krašovec Pogorelčnik 1997: 158). Pri analizi oblačil in oblačilnih videzov moramo upoštevati postopen proces vključevanja meščanskih tem v pripovedništvo slovenskega realizma. Fran Levstik (1831–1887) je leta 1858 iz literarnega programa za pripovedno prozo sicer izključil meščanstvo, a je hitro prišlo do spremembe te usmeritve. Ko je z romanom od konca šestdesetih let 19. stoletja v slovensko književnost izraziteje vstopil meščanski topos, srečujemo v literarnih delih tudi več opisov mode in oblačilne kulture. Jurčič je moral kot najbolj reprezentativen predstavnik zgodnjega slovenskega romana za 2 Veblen (2020: 55) večjo potrebo po potrošnji za oblačilno modo pripisuje mestnemu prebivalstvu, saj je tendenca po zunanjem razkazovanju v mestu bolj nedvoumno izražena. 60