Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 10 pred letom 1848 in jo je tedaj kritiziral tudi Heinrich Heine v svojih Idejah. Tavčar je naštel kar nekaj primerov, kako se je gledališki cenzor lotil Jurčičevih Rokovnjačev ali Krjavljevega govora,11 v zaključku pa se je posvetil Tugomerju. Poudaril je, da je Dramatično društvo želelo napraviti »literarični poskus« in na odru uprizoriti Jurčičevo delo, ki ima »brezdvojbeno veliko literarno vrednost.« (Stenografski zapisnik 1900) Tavčar je v Deželnem zboru obnovil vsa prizadevanja za uprizoritev in poudaril, da so že sami črtali, »kar bi se utegnilo tolmačiti kot hujskanje proti nemški narodnosti« (prav tam: 122). Kljub vsemu pri tem niso bili uspešni: Gospoda moja, jaz ne cenim nemške narodnosti tako nizko, da bi se bila smela z uprizoritvijo te drame čutiti žaljeno, kajti nemška narodnost ni na tako nizkem stališču, kakor gledališka cenzura naše deželne vlade. Ker mi je bilo na tem, da se napravi literarični poskus, sem sam pri vladi interveniral. Vsaj se v nemškem gledališču 12 tudi predstavljajo Kleistove in druge igre, ki so vendar tudi take, da bi končno Slovan lahko rekel, da se ž njimi ne strinja. Ali nihče ne misli pri tem na politični prepir, ampak le na umotvor kot tak. Jaz sem torej interveniral pri vladi in vprašal tistega gospoda, ki je takrat zastopal ekscelenco gospoda deželnega predsednika, čemu se je igra sploh prepovedala in se niso samo črtali dotični odstavki, ki morda cenzorju niso ugajali, z eno besedo, zakaj se predstava Tugomera ni dovolila. No, gospod dvorni svetnik mi je rekel: »Že samo ime Jurčič je tukaj, kar nam ni všeč.« (Stenografski zapisnik 1900: 122) Na koncu govora je Tavčar v imenu vseh slovenskih pisateljev z vso odločnostjo ugovarjal, da se gledališka cenzura izvaja na omenjeni način, in vzbudil odobravanje v (liberalnem) centru deželnega zbora. Končno pa je o zadevi javno spregovoril še deželni predsednik baron Hein. Ta je v lepi slovenščini poudaril, da je za njegovo vlado zatiranje »neznana stvar«, a da vztraja pri stališču Gledališkega reda, ki zahteva, da se oder ne zlorablja za hujskanje proti različnim narodom in da se ne izkorišča za vzbujanje narodnostnega prepira. Poudaril je tudi, da je trenutno zadeva na c.-kr. notranjem ministrstvu, ki bo razsodilo, ali je deželna vlada postopala pravilno ali ne (Stenografski zapisnik 1900: 122). Medtem ko je Hein izrazil prepričanje v vladno objektivnost, pa je Tavčarju očital pristranskost. Očitno je imelo Tavčarjevo Dramatično društvo previsoka pričakovanja, da bo notranji minister Ernest von Koerber »energično interveniral« (Slovenski narod 1900: 1). C.-kr. notranje ministrstvo 18. julija 1901 ni ugodilo prizivu Dramatičnega društva 10 Tavčar znamenitega XII. poglavja Idej ni mogel dobesedno navesti, saj gre za epigram zoper cenzuro: »Die deutschen Zensoren [Nemški cenzorji] - - - - - - - - - - - - - - - Dummköpfe [tepci] - - - - - - - - - - - - -« (Heine 1972: 45). 11 Tavčar v govoru navaja, da je cenzura v Rokovnjačih, ki so bili na sporedu leta 1899 in 1900, črtala stavke, povezane z Adamom in Evo: »Vino bova pila še danes, kakor Adam in Eva, ko sta pod ifgovim drevesom sedela in sladko vince iz okrogle buče pila.«; »Oj ti rebro Adamovo, da bi te bil Bog pri miru pustil.« in »Adam in Eva sta vendar tvoja roditelja. In moja sta tudi in še fajmoštrova, če malo čez hrbet nazaj pogledamo.« Pri Krjavlju pa naj bi bila sporna njegova izjava, da je Bog povsod v njegovi hiši, ne pa v kleti, ker je pač nima. 12 Najverjetneje gre za Kleistovo dramo Hermannova bitka (Die Hermannschlacht), ki aktualizira boje med Rimljani in Germani. 47