Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 V Štegrovi pesmi prepoznamo referiranje na lastno skupnost prek rabe prve osebe množine in ponavljajočega se svojilnega zaimka naš: naši pesniki, naše pleme, naše ̌zenske, naša skupna nesreča, naši sovrǎzniki. Rapovska pesem Masayah, Slicka in Vazza že z rabo pogovornih oblik (vokalna redukcija: ne ga stret, tk, mel, pomenli, majo, krul) ter pogovornih in slengovskih izrazov (kapiraš, itak, kul, tuki, budale, para nema, fejk, beda, kok, na nuli) kaže, da gre za avtorje in pogled na svet najmlajše generacije. Prav tako je izpostavljen naslov skladbe, priljubljene med mladimi (Me maten). Pesnijo o sodobnem času v lastni, slovenski družbi, na kar kažejo lastno ime iz slovenskega sveta, kot npr. Rastoder, omemba okoljskih problemov slovenskih mest (siva zaprašena mesta, ostanki azbesta) in družbenih problemov slovenske skupnosti (»sprava, smejemo se svojim ograjam / to je mračni narod za našo skregano, ubogo družino«), pri čemer so kritični do onesnaževanja okolja, omejenosti posameznika in družbe, družbenih politik, ki vodijo do razdvajanja naroda, medsebojne sovražnosti in ograj na državnih mejah. 3.3.2 Ključne besede uporništva Na podoben način lahko prek analize nekaterih besed in povedi identiifciramo, v čem se kaže uporništvo romanesknih oseb ali lirskega subjekta v posameznih besedilih. Dijake usmerimo, da iščejo povedi s ključnimi besedami uporništva in opišejo uporniški izraz posameznih avtorjev, saj se ta razlikuje od avtorja do avtorja: a) Pahor – občutek vztrajanja, iznajdljivosti, upanja in celo sreče v taborišču, ko se zave, da bo s svojim znanjem jezikov (kar lahko izvemo iz predhodnega besedila) lahko dejaven v upravi taborišča in da se bo s tem delom izognil skoraj gotovi smrti: »In bilo je, tako sem čutil, kot da nekdo spušča odrešno vrv v globino mojega nemega brezna. In tedaj sem se zavedel sreče ob nenadnem odkritju, da sem obsojeni skupnosti lahko koristen in s tem tudi sam rešen brezimne pogube.« b) Šorli – zavezanost življenju, ki se kaže z begom kot pogumom, da si rešiš življenje; zavezanost lastnemu domu, ki se na eni strani kaže kot nemoč, zaradi katere ne moreš zbežati, na drugi pogum, da ostaneš, čeprav veš, da boš umrl grozljive smrti: »Družina vsa iz hiše je zbežala, / da si življenje reši pred plameni. / Le stara mati je doma ostala. // Prestrmi zanjo so bili grebeni, / da bi rešitev z dragimi iskala. / Še njo objeli zublji so ognjeni ...« c) Frank – razmišljanje o mirovniških rešitvah in iskanje pozitivnih plati življenja v skrivališču: »Dokler se ne bo vse človeštvo brez izjeme spremenilo, bodo divjale vojne, in kar je človek pridelal ali zgradil, bo poteptal in uničil. In nato se bo vse začelo znova. Velikokrat sem bila potrta, nikoli pa obupana. Na skrivališče gledam kot na nevarno pustolovščino, ki je romantična in zanimiva. V svojem dnevniku opisujem pomanjkanje in pri tem se zabavam. Sklenila sem, da bom imela drugačno življenje, kot ga imajo druga dekleta, in da kasneje ne bom živela kot gospodinja. Skrivališče je ustrezen začetek zanimivega življenja in zato se moram tudi v nevarnih trenutkih smejati smešni strani našega življenja.« 404