Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 S hkratnim poučevanjem književnosti in jezika se dosega sociokulturna pismenost, ki jo razumemo kot sposobnost tvorjenja ustreznih kulturnih pomenov pri branju. Glede na to, da takšna pismenost teži k opolnomočenju, emancipaciji in socializaciji, se zdi, da obstaja močan argument za takšno večpismenost, kar pomeni hkrati sposobnost soočanja z različnimi jeziki, zvrstmi jezika, dialekti in različnimi kulturnimi ter družbenimi skupinami, povezanimi s temi jeziki (Baker 2006: 323–344). Tako tudi pri pouku slovenščine sočasno razvijamo kritično in medkulturno zavest, obenem pa tovrstni pristop postane pomembna priložnost za usvajanje prepričljivih jezikovnih vzorcev in vzgojo za nenasilno komunikacijo. Vsaka učna enota je razdeljena na štiri korake. V prvem začnemo z obravnavo literarnega besedila in relevantne družbene teme na način, da izhajamo iz učenčevega izkustvenega polja, tako da učenci in učenke do besedila in teme vzpostavijo osebni odnos. V drugem koraku tega še podkrepijo z vstopanjem v besedilo skozi jezik, medtem ko pri poglabljanju teme kot tretjem koraku temo še razširimo in poglobimo, vključujemo nove, primerjalne vidike, tudi medkulturne vsebine. Pri zadnjem koraku pa izpeljemo sintezo novega znanja in spoznanj ter mlade motiviramo za nadaljnje raziskovanje na področju izpostavljene teme. V vseh delih učne enote je poudarek na raziskovalnem pristopu oz. aktivnosti učencev (Mikolič 2016a, 2016b, 2022a, 2022b). 3 Obravnava po učnih korakih 3.1 Učni cilji in metode ob obravnavanih literarnih besedilih Učni cilji zajemajo razvoj bralne in sporazumevalne zmožnosti na osnovi prepoznavanja različnih literarnih slogov obravnavanih besedil, učenja določenih jezikovnih sredstev in njihove rabe ter spoznavanja komunikacijskih vzorcev za učinkovito in nenasilno sporazumevanje ob razpravljanju o temi upora. Razvoj sociokulturne in kritične pismenosti pomeni zmožnost učencev, da zmorejo na osnovi preteklih kulturnih praks slovenskega naroda razviti lasten odnos tako do slovenske zgodovine kot do ravnanja posameznika in slovenske družbe sedanjosti in prihodnosti spričo vse bolj zaostrenih razmer tako zaradi klimatskih sprememb kot medetničnih konlfiktov. Obravnava predlaganih literarnih besedil poteka predvidoma šest učnih ur, po možnosti trikrat po dve šolski uri skupaj. Učne metode zajemajo tako individualno delo kot delo v parih in skupinsko delo. 3.2 Prvi korak (2 uri) Učence pripravimo na obravnavano temo z motivacijskimi vprašanji o pomenu upora v vsakdanjem življenju: Kdaj ste nazadnje razmišljali o uporu? Ste se kdaj znašli v situaciji, ko ste si upali za dobro drugega ali za lastno dobro komu nasprotovati? Ste kdaj imeli utemeljene razloge, da niste sledili navodilom, nasvetom, zahtevam staršem, učiteljev ali vrstnikov? Ste znali svoje razloge predstaviti? Nato učitelj na kratko predstavi zgodovinske okoliščine, v katerih so živeli obravnavani avtorji, ter njihovo življenjsko in ustvarjalno pot. Zatem učitelj ali za literarno branje vnaprej pripravljen dijak, pripravljena dijakinja prebere odlomke predlaganih literarnih besedil, in sicer se eno učno uro preberejo besedila Borisa 402