Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 – pesem Duma 1964 Tomaža Šalamuna, s katero se je mladi Šalamun uprl okostenelim vzorcem in navadam slovenske družbe ter tudi v poeziji utrl pot modernizmu svobodnih oblik (Saksida, Masayah 2022: 106); – punkovsko besedilo Tovar’ši, jest vam ne verjamem avtorja Petra Lovšina, frontmena Pankrtov, v kateri najdemo kritiko »bleščeče družbe« in globoko željo po pristnem in ustvarjalnem odnosu do sveta (Babačić 2023: 27); – pesem Smehljanje pesnikov Aleša Štegra, v kateri se družbena kritika, ki je usmerjena na nezaupljiv odnos družbe do umetnikov, ne izraža z močnimi besedami, temveč z nasmehom (Saksida, Masayah 2022: 120); – rapovsko besedilo Ukrepi avtorjev Masayah, Slicka in Vazza, ob katerem želimo z dijaki razpravljati, kako raperji najmlajše generacije gledajo na upor proti skrajnemu materializmu sedanje družbe, ki naravo in človeštvo vodi v negotovo prihodnost (Saksida, Masayah 2022: 50). V učnih načrtih in/ali pri šolski obravnavi se med glavnimi protagonisti slovenskega literar(izira)nega upora že pojavljajo predvsem Cankar, Kosovel, socialni realisti, Kajuh in Bor, zato smo za prikaz obravnave teme upora po učnem modelu Tilka izbrali dela in avtorje, ki so v šoli manj ali pa sploh niso izpostavljeni. Pri tem smo vključili dela, ki obravnavajo zlasti obdobje med obema vojnama in druge svetovne vojne (Pahor, Šorli, Frank, Haderlap), iz povojnega obdobja pa so izbrani besedilo, povezano z dogajanjem v času študentskih uporov leta 1970 (Šalamun), besedila punk in rap glasbe, ki predstavljajo glasbeni izraz upora vsakokratne mlade generacije, ter besedilo, ki problematizira položaj umetnosti in umetnika v današnji družbi (Šteger). Pomemben vir za izbor besedil je bila zbirka slovenske uporniške poezije H2SO4 (Saksida, Masayah 2022). 2 Teoretska izhodišča, pristopi, metode in cilji učnega modela Tilka Že komunikacijski model poučevanja književnosti, ki temelji na recepcijskih teorijah oz. teorijah bralčevega odziva (Pezdirc Bartol 2000a, 2000b; Hladnik 2001; Virk 2008; Zupan Sosič 2014), je izpostavil sposobnost lastne interpretacije – tj. doživljanja, razumevanja in vrednotenja – umetnostnega besedila kot enega pomembnejših ciljev književnega pouka, največkrat kot prvi učni cilj. Na osnovi takšne bralne zmožnosti se namreč lahko gradita tudi bralna pismenost in bralna kultura učencev, kar prispeva k približevanju humanističnemu vzgojnemu idealu – razvoju svobodne, demokratične, kritične in ustvarjalne osebnosti (Krakar Vogel 1988/1989: 66–67). To je tudi cilj učnega modela Tilka, ki vključuje naslednje učne metode in usmeritve: poučevanje ob avtentičnih besedilih, poučevanje ob literarnih in neliterarnih besedilih, poučevanje jezika in književnosti hkrati, poučevanje kulture oz. razpravljanje o aktualnih družbenih problemih, prepoznavanje trikotnika moči ter učenje komunikacijskih vzorcev, značilnih za kulturo nenasilne komunikacije (Mikolič 2016a, 2016b, 2022a, 2022b). 401