Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 3 Sklep 3.1 Pregled šolskega reformnega dogajanja in njegovih vplivov na srednješolski pouk slovenščine, književnosti in konkretno Tavčarja, od usmerjenega izobraževanja do sodobnosti bi lahko strnili v naslednje ugotovitve: – Spremembe kurikularnega sistema so rezultat političnih sprememb. Skladno z njimi v dikciji splošnih ciljev v kurikulih opažamo naravnanost od jugoslovanskega patriotizma do poudarjanja narodne (nacionalne) in evropske zavesti ob osamosvojitvi in vstopu v Evropsko unijo. Vse to se različno poudarjeno odraža tudi v predmetnih učnih načrtih in učbenikih.16 V njih pa spetost s splošnimi nadpredmetnimi družbeno vzgojnimi cilji niha od precejšnje do šibke izrazitosti. Najbolj neposredno je prisotna v sestavih SVIO, nato pa zaznavna posredno: v razvrstitvi književnosti po nacionalnosti, v izbiri tem, avtorjev in njihovih besedil, v splošnih razlagah družbenega konteksta določenega obdobja, kolikor so to sestavljavci posameznih sestavov imeli za primerno. Tako na učne načrte kot na učbenike pa po kurikularni prenovi bolj odločilno kakor deklarativni splošni vzgojni cilji vpliva sodobno didaktično strukturiranje. – Še manj pa je ta spetost prisotna pri konkretni obravnavi Tavčarjevih del. Sestavljavci torej Tavčarjevih besedil ne skušajo interpretirati na silo, z iskanjem aktualnih družbeno političnih tendenc. Kaže, da se avtorji beril različnih generacij pri Tavčarju bolj posvečajo estetski in čustveno izpovedni kakor družbeno idejni plati njegovih besedil. Očitno menijo, da je slednja za mlade naslovnike Tavčarjevega opusa manj intrigantna, vsaj v besedilih, ki jih izbirajo za pouk. Domala vsi (v različnih ubeseditvah) namreč izhajajo iz oznake, ki ji sledimo od Kosovega Pregleda slovenskega slovstva v sedemdesetih letih: »Njegovo pojmovanje človeka je sestavljeno iz romantičnih in realističnih prvin: v človeku vidi predvsem življenjski zagon, strast in čustvenost, ki je velikokrat močnejša od razuma; človeka žene k ljubezni in sreči, zato je zmeraj silna, lepa in čista; nemalokrat se zlomi zaradi nenavadnih naključij usode, pa tudi zaradi socialnega okolja« (Kos 2000: 185). Prav tako se vsi sestavljavci beril v navedenih obdobjih odločajo za kanonsko ustaljena Visoško kroniko in Cvetje v jeseni, katerih obravnave se razlikujejo le po številu odlomkov in obsežnosti razlage ter raznolikosti didaktičnega instrumentarija. 3.2 Ob opisanih kurikularnih spremembah književnega pouka skozi šolske reforme pa ta proces ves čas spremljajo še dodatne želje javnosti po upoštevanju speciifčnih tendenc. Srečujemo zahteve po umiku te ali one konkretne knjige iz kurikula zaradi domnevne pornograifje ali oblik preverjanja zaradi duševnemu zdravju mladih 16 Na njihove koncepte odločilno vplivajo sestavljalci (Božič 2010: 347). 396