Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 je potisnjeno precej ob rob. Tu in tam najdemo nekaj spodbud za razmislek o socialnih nasprotjih ali o sodobnih aktualnih temah nasilja oz. za aktualizacijo moralnih dilem.13 Razlage obdobja poleg literarnega dogajanja v drugi polovici 19. stoletja v Branjih in Umetnosti besede osvetljujejo tudi družbeno oz. nazorsko politične razlike med konservativci in liberalci: »Boj med njimi je segal tudi v literaturo. Konservativci so vztrajali pri nazoru o podrejenosti književnosti politiki ter njeni vzgojni in poučni vlogi, liberalci pa so se zavzemali za svobodo umetniškega ustvarjanja in uvajanje sodobnih literarnih oblik v slovensko književnost.« (Cuderman idr. 2013: 369). Svet knjǐzevnosti pa ne omenja političnih in literarno nazorskih razlik, temveč bolj poudarja vsestranski razmah književnih zvrsti in počasno približevanje zrelemu realizmu: »V slovenski književnosti pa se je romantika končala šele z revolucijo leta 1848, ko so se spremenile razmere za razvoj slovenske družbe, kulture in tudi literature [...]. To pomeni, da se slovenska književnost počasi približuje realizmu, ki ga doseže proti koncu stoletja« (Kos, Virk 2001: 193). Pluralizem in demokratičnost, ki sta zaznavna med cilji v učnem načrtu, se kažeta torej tudi v predstavah avtorjev beril, kaj je dijakom treba vedeti za razumevanje literature v določenem času. 2.4 Posodobitev: usklajenost z evropskimi smernicami (2008 do sodobnosti) Po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 se je izobraževalna politika začela pospešeno prilagajati evropskim smernicam. V OECD so bile na prelomu stoletja v tem pogledu poleg evropske naravnanosti aktualna prizadevanja za deifniranje in uvajanje ključnih kompetenc oz. zmožnosti kot jedrnih ciljev. Jožica Jožef Beg (2019: 244) jih deifnira kot »kombinacijo znanja, spretnosti in vrednot, gimnazijo pa kot srednjo šolo, v kateri dijaki pridobivajo široko splošno izobrazbo, torej je treba težiti [...] k razvijanju visoke kulturne zavesti kot dodane vrednosti vsake splošne izobrazbe«. Te pojme najdemo tudi v splošnih ciljih posodobljenega učnega načrta za sloven- ščino v gimnazijah (UN 2008): enakovrednost slovenskega jezika med evropskimi, državljanska, nacionalna in kulturna zavest, sporazumevalna zmožnost. Za pouk književnosti ob že uveljavljenih ciljih to pomeni še sistematično upoštevanje med- predmetega povezovanja in kritične aktualizacije. Učbeniki oz. berila so v temelju ostali enaki kakor v kurikularni prenovi. Besedila in razlage se niso spreminjale, tudi pri Tavčarju ne, dodane pa so bile naloge za 14 15 medpredmetno povezovanje in aktualizacijo, ki spodbujajo širšo kritično relfeksijo, pomembno sestavino sodobnega kompetenčno naravnanega in evropskim smernicam prilagojenega pouka. 13 »Kako vplivajo na Metino usodo družbene razmere in narava?« (Cuderman idr. 2001: 339), »Razčleni vzroke nasilja nad človekom pri Tavčarju« (Kos, Virk 2001: 260), »Ali so se po vašem mnenju otroci res dolžni pokoriti za grehe svojih staršev?« (Kos, Virk 2001: 287) 14 »Pripravite predstavitve poglavitnih zgodovinskih tem Visoške kronike: tridesetletno vojno, proti- reformacijo na Slovenskem, čarovniške procese na Slovenskem.« (Lah idr. 2008: 227) 15 »Katere vrednote iz povesti Cvetje v jeseni so aktualne še danes? Kako se kažejo v življenju in umetnosti literaturi?« (Cuderman idr. 2001: 434) 395