Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 pomen poznavanja lastne narodove ustvarjalnosti« (UN 1992/93: 6). Ker nova niso mogla nastati tako hitro, so bila priporočena obstoječa berila (sestav Kolšek idr. 1986) in Kosov učbenik Knjǐzevnost iz leta 1989. Leta 1996 pa je naposled izšel celosten učni načrt. Tu je splošni vzgojni cilj formuliran kot dijakovo sprejemanje slovenskega jezika in književnosti kot »bistveni del […] osebne in narodne identitete«, potreben za »duhovno in tvarno napredovanje posameznika in družbe« (UN 1996: 6). Poudarjena vrednota je spet za tisti čas prvenstvena narodna identiteta. Za pouk književnosti, kjer si vsebine sledijo po literarnozgodovinskem načelu, pa je na prvem mestu svetovna in na drugem slovenska književnost, kar je razlika od predhodnega začasnega učnega načrta. Ta učni načrt tudi »uzakoni« vsebine iz Predmetnega izpitnega kataloga za eksterno maturo, ki se je nekoliko nenavadno začela pred uveljavitvijo novega učnega načrta in nastankom novih učnih gradiv.9 Za obravnavo Tavčarja je tudi v njem predvidena Visoška kronika, kot vir pa še vedno gradiva s konca osemdesetih let (sestav Kolšek idr. 1986). 2.2.1 Živahno družbeno in strokovno razpravljanje se je najbolj zgostilo v prvih letih uvajanja eksterne mature iz slovenščine, po letu 1994. Matura nasploh, pri sloven- ščini pa zlasti esej, je bila v javnosti občutena kot vsiljena od oblasti, celo kot novo usmerjeno izobraževanje. Učitelji niso bili dovolj strokovno pripravljeni na prehod iz reproduktivnega na dejaven komunikacijski pouk, starši razburjeni, dijaki v skrbeh, mediji pa negativno razpoloženi.10 Strokovne skupine, zadolžene za pripravo katalogov in izpitnih gradiv, so bile pod pritiski vseh omenjenih skupin in v časovni stiski pri izpopolnjevanju strokovno didaktičnih podlag za čim veljavnejše preverjanje, tj. usklajevanje sodobnih ciljev pouka in izpita. A prav skozi vse te pretrese so se postavili in brusili temelji za sodobnejši komunikacijski pouk književnosti, ki so bili od sredine devetdesetih let tudi izhodišče za kurikularno prenovo. 2.3 Kurikularna prenova: prva celostna šolska reforma v samostojni državi (1998–2008) Kurikularne podlage za reformo je na izhodiščih osamosvojitvenih družbeno- političnih tendenc in aktualnih pedagoških dognanj celostno predstavila Bela knjiga o vzgoji in izobrǎzevanju, v kateri beremo: »Globalne spremembe v Sloveniji […] zahtevajo tudi spremembe v sistemu edukacije [...]. Nasloniti se je treba na skupno evropsko dediščino kulturnih in moralnih vrednot, ki so razpoznavne v človekovih pravicah, pravni državi, pluralni demokraciji, strpnosti in solidarnosti.« (Krek 1995: 1). 9 V javnosti so krožile izjave, da se je hiša začela graditi pri strehi, da pes maha z repom ...Tudi v Beli knjigi je zapisano, da je bila pri uvedbi sprememb odločilna matura – »razvojni proces se je začel z uvedbo mature« (Krek idr. 1995: 171). 10 Nekaj medijskih naslovov: Maturant: Mora biti ravno književnost pod esejističnim udarom? (Delo 5. 5. 1994); Denis Poniž: Sveta preproščina slovenske mature (Delo 20. 4. 1996); Aleš Čakš: »Sebe sem ubil, ne staruhe.« (Zločin in kazen). Esej ali spis. (Delo, Sobotna priloga 13. 5. 2006); več v: Krakar Vogel 2020: 292–293. 393