Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 V tej obravnavi Tavčarjevih besedil je tako socialnim temam posvečene več pozornosti kakor v Faturjevem učbeniku. Ideološkemu izpostavljanju socialnih razlik in vloge delavsko-kmečkega razreda se torej v celoti ne izogne noben učbenik za književnost v UI, pa naj gre za bolj splošne ali bolj konkretne predstavitve literature. 2.1.2 Zaton usmerjenega izobraževanja: konec osemdesetih let Reforma UI se ni prijela. Po Božiču (2010: 170) je to bila »izrazito politično in nestrokovno zasnovana in vodena šolska reforma, ki pomeni največjo regresijo v razvoju srednjega šolstva v celotnem obdobju po drugi svetovni vojni«. Na svojih strokovnih srečanjih in v medijih so ji v tistem času nasprotovali tudi slovenisti.6 Leta 1986 je za pouk slovenščine nastal nov učni načrt, ki med vzgojnimi cilji na zadnjem mestu še zapisuje vrednote »duh bratstva in enotnosti, socialistični patriotizem, mednarodno vzajemnost in solidarnost« in še predvideva poseben sklop jugoslovanske književnosti. Hkrati začne izhajati nov sestav beril v nekoliko spremenjeni avtorski ekipi (Kolšek idr.). Zvezek Berilo 2 vsebuje obdobji realizem in moderno v poglavjih Slovenska književnost, Jugoslovanske književnosti in Svetovna književnosti. V skladu s tedaj aktualnim družbenim načelom nacionalne samobitnosti pa je slovenska književnost na prvem mestu. Bolj kakor vzgoja za socialistični patriotizem taka razvrstitev upošteva drugi splošni vzgojni cilj iz učnega načrta, pomen jezika in književnosti za »narodno in družbeno identiteto.« (UN 1987: 1) Tavčarju so v tem 195 strani obsežnem berilu namenjene tri strani z odlomkom iz Visoške kronike in razlagalnimi opombami v drobnem tisku. V njih avtorji zapišejo, da Tavčar nasploh ne posega v neposredno družbeno stvarnost, »zlasti ne na način, ki bi prikazoval tudi socialno konlfiktnost« (Kolšek idr. 1989: 36). Ob Visoški kroniki pa poudarjajo svobodomiselno idejo in ga označijo kot »najpomembnejši tekst slovenskega kulturnega in družbenega realizma« (prav tam). Leta 1989 je z učbeni- kom Knjǐzevnost pohitel tudi Janko Kos. Ivanu Tavčarju sta v okviru poglavja Začetki slovenskega romana namenjeni dve strani, ki obsegata razlagalno besedilo in nekaj vprašanj za dijake.7 Učni načrt, nov učbeniški sestav in učbenik so pomenili še v okviru sicer že 8 razpadajoče Jugoslavije nekakšen mehek izhod iz usmerjenega izobraževanja. 2.2 Prva leta po osamosvojitvi (prva polovica devetdesetih let), uvedba eksterne mature (1995) Po letu 1991 je bilo treba kurikularne dokumente in obstoječa gradiva za pouk prilagoditi novi družbenopolitični situaciji. Za pouk književnosti je nastal začasen učni načrt, ki je prinesel npr. odpravo jugoslovanskih književnosti kot posebne učne vsebine in pojasnilo, naj se »postavi v prvi plan domačo književnost in s tem poudarja 6 Posebno poglobljeno se je leta 1985 ob več priložnostih izpostavil Zoran Božič, najbolj je odmeval in učinkoval intervju Zablode usmerjenega reformizma (Naši razgledi XXXIV/12 (7. 6. 1985), 333–334). 7 Posebnost tega učbenika je, da so vsi naslovi zapisani v vprašalni obliki, npr. »V kakšni obliki je zapisana Visoška kronika?« (Kos 1989: 211). 8 Splošne gimnazije so se ponovno vzpostavile leta 1990. 392