Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 je uvedena z razlago: »Zaradi večje produktivnosti je bila možna vse večja menjava blaga [...]. Sužnji so vse bolj postajali le proizvodno orodje« (Fatur 1981: 13). Kljub skopo odmerjenemu prostoru pa je zaradi »jugoslovanskega patriotizma« npr. šest strani odlomka iz Gorskega venca objavljenih najprej v izvirniku in nato še šest strani v Gradnikovem prevodu. Učbenik in koncept pouka književnosti sta bila v svojem času deležna številnih kritik.2 Tavčar je umeščen v poglavje Realizem (Fatur 1981).3 V razlagah obdobja so številni idejni poudarki kot »razmah kapitalizma«, »armade delavcev, ki jo gospodarji vse bolj izkoriščajo«, čas družbenih nasprotij, v katerem s svojimi »nauki znanstvenega socializma« nastopata Marx in Engels (Fatur 1981: 161). Slovenska književnost tistega časa je, kot beremo, nastajala sočasno s težnjami zedinjene Slovenije, ki je bila »edino pravo in zares ljudsko geslo, kot je zapisal Edvard Kardelj« (Fatur 1981: 170). Tavčarju je v celoti posvečenih 8,5 strani. Te vsebujejo štiri odlomke iz Cvetja v jeseni in razlage avtorjevega življenja (poudarjena sta njegov liberalni nazor in politično delovanje) ter opise literarnih prvin v besedilu. V oznakah Tavčarjevega dela ter odlomkov iz obravnavanega besedila pa ni idejno tendenčnih razlag. Avtor učbenika torej ne poskuša na silo nategniti besedila na ideološko kopito, če tega v njem ne zaznava. Sklene celo, da »socialna protislovja, ki so tedaj pretresala kmečki 4 svet, niso v središču pozornosti« (Fatur 1981: 204). Za 3. in 4. letnik UI je učbenike (Knjǐzevnost 3, Bohanec idr. 1983; Knjǐzevnost 4, Bohanec idr. 1984) pisala skupina avtorjev. Snov je v njih razporejena po tematskih sklopih. Tavčar je uvrščen v četrti zvezek v tematski sklop Tematika kmetstva, meščanstva in delavstva, ki pa je v tem zvezku tudi edini sklop s socialno tematiko.5 Sicer skopo uvodno razlagalno besedilo poudarja pogostnost socialne tematike v slovenski književnosti. Tavčar je predstavljen na 4,5 strani z enim odlomkom iz Visoške kronike. Spremna razlaga podčrtuje: »Poglobil se je v izrazito kmečko problematiko, spojil vaško in zgodovinsko motiviko« (Bohanec idr. 1984: 73). In še: roman »razumemo tudi kot zgodbo o sodobnih kmetih, ki so ‘zaradi svoje zgodovine pasivni fatalisti’« (prav tam: 75), s čimer, menimo, razlagalci izpostavljajo Tavčarjevo družbeno kritičnost do položaja kmetstva po prvi svetovni vojni. 2 Najbolj argumentirane so v letih 1981–1982 zapisali Vinko Cuderman, ki očita preobloženost z infor- macijami brez podlag v skromnem deležu literarnih besedil, Društvo za primerjalno književnost, očita joč nesmotrno izrabo časa in prostora, ter Marjan Dolgan, ki je izpostavil vulgarno historiograifziranje in sociologiziranje (Krakar Vogel 1992: 199). 3 Od svetovnih je v njem samo Tolstoj (Vojna in mir), slovenskih pa je sedem. 4 Bolj eksplicitna je v tem smislu interpretacija Aškerčeve pesmi Zimska romanca: »Meščanski liberalizem […] bi možni revolucionarni izhod (iz izkoriščanja delavcev) življenjsko ogrozil.« (Fatur 1981: 194) 5 Lahko bi sicer sklepali na »rahljanje« ideoloških poudarkov iz samoupravno socialističnega besednjaka v učbenikih za drugi del UI. Vendar je »dolg« ideologiji poravnan v tretjem zvezku tega berilnega sestava (Bohanec idr. 1983), v katerem je v tematskih sklopih veliko avtorjev s socialno tematiko in napovedovanjem družbenega prevrata. Predvsem se to vidi v sklopu Svet iz tečajev, v katerem je poleg Bratka Krefta, Mileta Klopčiča, Toneta Seliškarja, Iva Brnčića in Mihaila Šolohova tudi odlomek iz Razvoja slovenskega narodnega vprašanja Edvarda Kardelja. 391