Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 – kurikularna prenova: prva celostna šolska reforma v samostojni državi (1998– 2008), – posodobitev: usklajenost z evropskimi smernicami (2008 do sodobnosti). 2 2.1 Reforma usmerjenega izobraževanja in njen zaton (začetek in konec osem- desetih let) V nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji v šestdesetih in sedem- desetih letih prejšnjega stoletja se je šolstvo pogosto reformiralo, vendar, kot ugotavlja Zoran Božič, pri pouku slovenščine ni prihajalo do radikalnih sprememb. »Družbeno politični odmik od ideoloških vzorcev vzhodnega bloka se je odražal tudi v srednješolskem pouku slovenščine, pri pouku književnosti pa v tematski in idejni širini izbora vsebin.« (Božič 2010: 157) 2.1.1 Radikalne spremembe v pouk je vnesla reforma usmerjenega izobraževanja (UI), ki se je v praksi začela udejanjati v šolskem letu 1980/81. Odločevalci (Zveza komunistov Jugoslavije) so jo utemeljevali s tedanjimi političnimi tendencami po odpravi elitnih gimnazij in uvedbi srednjih šol, v katerih bi bil prvi dve leti učni načrt za vse srednješolce enak (skupna vzgojno izobrazbena osnova – SVIO). S takimi »enakimi možnostmi« za vse naj bi se ustrezalo interesom tedanje samoupravne družbe in mladina naj bi se vzgajala za nove družbene odnose. Čeprav, kot poudarjajo, reforme ne more biti brez strokovno znanstvenih vsebinskih podlag, pa je najpomembnejše »sodobno moralno-politično formiranje mladostnika« (Glavan 1980: 25). V tem smislu je sestavljen tudi učni načrt za pouk slovenščine iz leta 1977, v katerem so med vzgojnimi cilji poudarjeni »duh bratstva in enotnosti, socialistični patriotizem, mednarodna vzajemnost in solidarnost« (SPO 1977: 1). Tem ciljem so vsebine prilagojene tako, da je obravnavanih več avtorjev jugoslovanskih književnosti kakor predstavnikov svetovne (68 % slovenske, 19 % jugoslovanske in 13 % svetovne književnosti; Božič 210: 175).1 Te usmeritve naj bi uresničevali tudi učbeniki. Za prvi dve leti (SVIO) je prva dva zvezka (Knjǐzevnost I in II) sestavil Silvo Fatur. Prvi obsega literarnozgodovinsko razporejeno snov od književnosti starega Orienta do slovenskega simbolizma in impresionizma, drugi pa od ekspresionizma do sodobne književnosti. Razlage obdobij in izbira besedil mestoma eksplictno ustrezajo ideološkim vzgojnim poudarkom o odstranjevanju elitizma in trpljenja izkoriščanih slojev. Tako je prvo besedilo v učbeniku staroegipčanska delovna Pesem nosačev žita, grška antična književnost pa 1 To razmerje naj bi se z načrtovano uvedbo t. i. skupnih programskih jeder še okrepilo v prid drugim jugoslovanskim književnostim. V predlogu iz leta 1983 je bilo načrtovano, da bi se v skupnih jedrih poenotili učno-vzgojni programi v celotni državi. Učni snovi o vsakem jugoslovanskem narodu naj bi bilo namenjenih toliko odstotkov, kolikor znaša njegov delež v celotnem jugoslovanskem prebivalstvu. Pri pouku književnosti naj bi tako obravnavali deset slovenskih avtorjev. Temu predlogu smo se Slovenci odločno uprli, do realizacije ni prišlo nikjer v Jugoslaviji (Krakar Vogel 1992: 195). 390