Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 žanrsko modiifkacijo. Dokler se ukvarja s srbohrvaško in slovensko dramatiko, Wollman še zmeraj uporablja zanesljiv vir za interpretacijo znanega: svoje študije piše v izzvenu razpadle Avstro-Ogrske, precej dobro obravnava slovensko dramatiko, interpretira hrvaško ter zavzeto izkazuje simpatije in odobravanje novonastalih besedil, ki so kanonizirala novo jugoslovansko ideologijo. Ne ve pa, kaj naj počne s srbskimi dramami – za njihovo interpretacijo nima koda, ko pride do bolgarskih, je zmeden – njegov znanstveni instrumentarij se pri naši dramatiki izkaže za neuporabnega; dejansko je napisal opisno (formalno) monograifjo, kot je sam priznal v predgovoru: »Bolgarska dramatika je nadaljevanje študij dramaturgije južnih Slovanov. Razlika med Srbsko dramatiko in Slovensko dramatiko ter to knjigo je, da zadnja ni celostna analiza vključenega gradiva in ne pokaže, kako kritika ocenjuje domačo produkcijo, ampak prej poda rezultat neke svojevrstne literarne sociologije.« (Wollman 1928: V) Ob izdaji Slovenske dramatike se je slovenska kritika odzvala veliko bolj aktivno in prizanesljivo. Prva odziva iz leta 1926 (knjiga je izšla na začetku leta 1926, čeprav je na naslovni strani navedena letnica 1925) sta napisala Fran Govekar in France Koblar. Poveden je Koblarjev sklep: »[…] skoraj nam je ob tem dejstvu tesno pri srcu, da je tako delo prišlo od zunaj, ker smo ga zamudili doma« (Wollman 2004: 14). Sledita oceni Tineta Debeljaka in Ivana Laha, prvi je pozval, naj se monograifja prevede v slovenščino, in temu pozivu so sledili še številni drugi, v Bolgariji pa ravno nasprotno – nihče pred nama ni predlagal, da bi se Wollmanova raziskava naše dramatike pojavila tudi v bolgarščini. Se pa seveda strinjava z Andrijanom Lahom, da za prevod tega dela ni nikoli prepozno. Na koncu si bova spet dovolila izraziti zmerni skepticizem: še zmeraj nama ni jasno, kaj je bil pravzaprav namen tega podrobnega, natančnega pregleda dramatik južnih Slovanov češkega znanstvenika. Bi lahko rekla, s položaja tedanjega zgodovin- skega trenutka pa tudi pričakovala, da bi naše zbliževanje lahko pospešili prek odra? Zanimivo je, da se je bežen poskus za nekaj podobnega zgodil dve desetletji pred izdajo študij o slovenski dramatiki, ki pa se ni spremenil v dogodek z realnimi posledicami, ampak je bil bolj podoben ganljivemu ljubiteljstvu. Leta 1905 je od 6. do 10. novembra v Beograjskem dramskem gledališču (Beogradsko dramsko pozorište) potekal Prvi kongres južnoslovanskih pisateljev in publicistov. 8. novembra je bil organiziran gledališki večer, ki ga je kritika ocenila kot »dramaturško manifestacijo« južnoslovanske ideje o enotnosti. V tem kulturnem programu se je vsaka od udeleženih držav (Srbija, Hrvaška, Slovenija in Bolgarija) predstavila z eno svojo enodejanko, ki je morala biti delo sodobnega avtorja. V programu so bile naštete po latiničnem abecednem redu, in sicer takole: prva je bila bolgarska drama Strahil, strašni hajduk Petka Ju. Todorova; druga hrvaška Venus Victrix Milana Begovića; tretja slovenska Ljubezen Zofke Kveder; zadnje pa je bilo delo srbskih gostiteljev, Pesnik Vojislava Ilića. Drame so predstavljale svoje narode ter so emblematične za tedanja iskanja in raven gledališkega razmišljanja v teh državah. Čeprav gledališki večer ni imel tekmovalnega značaja, pa so gledalci ocenili in razvrstili predstave glede na svoje neposredne vtise takoj po njihovem ogledu. Mogoče so zato drugi gledališki večer, ki 368