Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 le nekaj več kot trideset naslovov, literarna zgodovina, ki tradicionalno ignorira dramatiko, in gledališča, ki se ne čutijo dolžna v svoje repertoarje vključevati domača dela in jih na ta način oglaševati. In Wollman popolnoma utemeljeno zaključi svoj uvod v Slovensko dramatiko: »Morda se v prihodnosti jasno pokaže, da je celotno področje dramatike, tudi v svoji neumetniški ali v malo umetniški pojavnosti, najobsežnejši in najpomembnejši izraz določene družbe v določenem obdobju« (Wollman 2004: 10). Naletela sva na zanimiv podatek, ki nama ga je zaupal slovenski prevajalec. »Dušan Moravec,« pravi Lah, »pripoveduje v knjigi Gledališki obiski, Ljubljana 1962, o svojem obisku pri Wollmanu v Pragi leta 1961. Povprašal je Wollmana, kako so nastale njegove knjige o dramatiki južnih Slovanov. Wollman je navedel [...] tole: ‘Takrat sem bil mlad in dobro sem se znal organizirati. Že v dunajskih bibliotekah sem pregledal vse gradivo, ki je bilo tam dostopno. Že vnaprej sem pisal v mesta, kamor sem bil namenjen, in tam so mi že pripravili material. Ko sem prišel na primer v Soifjo, so mi rekli: Vsa biblioteka dela samo za vas!’« (Wollman 2004: 10) Kljub tej radodarnosti pa se izkaže, da smo si v skrbi za dramatiko podobni še v nečem: pred Wollmanom so v obeh državah obstajali poskusi za zgodovino gledališča, ne pa tudi za dramska besedila. Prvi in drugi del Slovenske dramatike Franceta Koblarja sta izšla v letih 1972 in 1973. Mi pa še do danes nimamo zgodovine bolgarske dramatike, če izvzamemo eno sumljivo dejstvo. Osem let po objavi Wollmanove monograifje, leta 1936, je danes pozabljeni literarni kritik Cvetan Minkov izdal svojo Zgodovino bolgarske drame, v kratkem uvodu je zaupal: »Edino knjigo o tem vprašanju je napisal Frank Wollman – Bulharské drama (Bratislava, 1928). Za to monograifjo je značilna dosledna in kar se da popolna raziskava ter razjasnitev gradiva z navajanjem vplivov in povezav s tujimi in bolgarskimi deli. Mislim, da avtorja včasih preveč zanese v literarnozgodovinske primerjave in pojasnjevanje vplivov in prevzemanj.« (Minkov 1936: 3–4) Zanimivo v citiranih trditvah je delno priznanje, da je bilo Wollmanovo delo prava spodbuda za njegov zgodovinski pregled, ne glede na to, kako »kritično« ga je uporabljal Minkov. Če pogledamo njegovo zgradbo, bomo opazili, da ta v nekaterih vidikih ponavlja češko besedilo, kar daje Minkovemu delu značaj (in pridih) vplivanja, epigonstva, ponovnega pisanja, sledenja že prisotni ideji, to pa je verjetno povezano s skritimi in zamolčanimi razlogi, da se izvirna raziskava brnskega profesorja do zdaj še ni pojavila v bolgarskem jeziku. Zgradba obeh Wollmanovih knjig je podobna: začne s prvimi zametki dramskega dialoga, nadaljuje z amaterskimi izrazi vse do profesionalnega institucionaliziranja gledališča. Lahko sledimo fazam, po katerih sta se razvijali slovensko in bolgarsko gledališče, če za orientacijsko točko uporabimo dramatiko. Težava pri sklicevanju na Wollmana je v tem, da obstaja med njegovim in v Bolgariji uveljavljenim termi no loškim aparatom veliko neskladje, poleg tega je očitno, da ni bil seznanjen s posebnostmi bolgarskega literarnega konteksta – njegova ocena fenomenov, kot sta bila Javorov in Petko Todorov, poteka čez navidezno pravilne, toda zavajajoče analogije. Moder- nistične drame npr. deifnira kot baladne, mi pa govorimo o mitoloških, glede na to, da sprejemamo mit kot primarno jedro porajanja sižejev, balado pa kot sekundarno 367