Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 gledališkega repertoarja. Domnevava, da s slovenščino in hrvaščino, glede na dolgo sobivanje v skupni državi, slavist Wollman ni imel težav. V katerem jeziku pa je bral bolgarske dramatike? Iz njegovih pisem je razvidno, da bolgarščine ni znal, torej se z dramami v izvirniku ni mogel seznaniti. (V komentarjih k slovenskemu prevodu Slovenske dramatike je navedena obilica jezikovnih, pomenskih in dejanskih napak, ki si jih je privoščil avtor, enako velja tudi za Bolgarsko dramatiko.) Sorodnost med južnoslovanskimi govori in narečji je dejstvo, toda obravnavanje literarnih besedil ni tako enostavno, še posebej ker se od šolskih dialogov, Vasila Drumeva, Dobrija Vojnikova na eni strani do Ivana Vazova, Peja Javorova in St. L. Kostova na drugi strani, jezik spremeni do nerazpoznavnosti celo za ušesa samih Bolgarov. Nekatere drame so bile hitro pozabljene prav zaradi svojega arhaičnega jezika in ker jih je bilo težko učinkovito posodobiti. Pri prevodih je drugače, toda prav tako ne brez težav. Usvajanje (bolgariziranje/sloveniziranje) poznajo vsi Slovani: Anton Tomaž Linhart je npr. predelal vzorce iz nemške in francoske dramatike, s čimer je izenačil ti dve veliki evropski kulturi, Slovencem pa ni ponudil alternative, ampak njuno kombinacijo. V Bolgarijo pa so prodirali francoski in ruski sižeji v duhu sentimentalističnega diskurza s prevladujočimi razsvetljenskimi moralnimi nauki in patriarhalno sramežljivostjo. Tako slovenski kot bolgarski oder sta bila za kratek čas v začetku okupirana s Shakespearovo umetnostjo. K temu morava dodati še en pomislek. Wollmanove knjige so napisane v češčini in avtor gradi svojo kritično pripoved za Čehe (in Slovake). Toda kakšen je njegov namen – da vpelje Petka Todorova in Ivana Cankarja v svoj domači literarni kontekst ali da rojakom reče: »Obstaja tudi takšna dramatika in videti je tako?« V obravnavanih državah njegove monograifje poznajo predvsem bohemisti, kljub povzetkom v francoščini na koncu vsake knjige. Njegova dela so nekakšni tematski enciklopedični priročniki, ki jih spremljajo interpretacije, kar pa predvideva uporabnost za širšo publiko. In v tem kontekstu se lahko vprašamo, kakšen je namen teh besedil? Če je avtor nameraval vzbuditi zanimanje za dramatiko južnih Slovanov v svoji domovini, mu ni uspelo – število prevedenih in na češki ali slovaški oder postavljenih bolgarskih, slovenskih, srbskih in hrvaških dram je zanemarljivo majhno. Če pa je imel namen »katalogizirati« in postaviti znanstvene temelje za preučevanje teh dram, mu je v veliki meri uspelo, vendar jezikovna bariera onemogoča, da bi bila njegova dela širše uporabna za državne kulturne inštitucije (univerze in gledališča) v južnoslovanskih državah, tako ostaja prevajanje najbolj učinkovita pot. V uvodu k slovenski izdaji je prevajalec Andrijan Lah opozoril na to, kar je pomembno tudi za nas: v obeh primerih gre za prvo sistematizirano zgodovino naših dramatik; prav tako drži, da smo avtorju veliki dolžniki. Lah je poudaril še nekaj: »Wollmanova knjiga je vendarle temeljni priročnik in velja jo ceniti tako kot dela starejših domačih slavistov« (Lah 2004: 6). V celoti se strinjava s tem mnenjem, če ga preneseva v naš kontekst. Po pravici povedano, preden sva prebrala Bolgarsko dramatiko, se nisva zavedala, kako veliko dramskih besedil je bilo v Bolgariji napisanih v dobrih petdesetih letih. Za to so krivi dramaturški kánon, ki je izbral 366