Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Ne glede na skoraj neprekinjeno zgodovinsko razhajanje med Bolgarijo in Slove nijo – pristanek v nasprotujočih si in ločujočih nas političnih konifguracijah skozi celotno 20. stoletje (cone geostrateškega in ideološkega vpliva, v katerih smo periferija drugih dominantnih subjektov) – med nami obstaja precej podobnosti: v narod nopsihološkem, socialnem in predvsem kulturnem vidiku. V danem primeru naju zanima področje kulturnega predstavljanja, saj meniva, da naša dozdevno najbolj očitna sorodnost (dejstvo, da smo Slovani in oboji južni) ne razkriva nobene skrivnosti in ne pove ničesar bistvenega; bolj določujoče za našo identiteto in popularnost je nekaj drugega: govorimo jezika, ki imata omejen obseg in sta zaprta v okvire jezikovnega zemljišča, ki v obeh primerih meji tako na sorodne kot tudi v večji meri na tuje in nerazumljive govore in narečja (pri Slovencih sta sorodna hrvaški in srbski jezik, tuji pa italijanski, nemški in madžarski, pri Bolgarih je sorodni srbski, tuji pa so romunski, grški in turški jezik). Če ustvarjanje kulture zahteva enakovredne ukrepe in jo vsaka družba oblikuje po približno enakih mehanizmih, pa skoraj hermetična raba naših jezikov zagotovo vpliva tako na zanimanje za nas kakor tudi na našo samozavest. Za razliko od vélikih kultur (angleško-, špansko-, francosko-, nemško-, ruskogovorečih), za katere se zanimajo po vsem svetu, jih prevajajo, interpretirajo, posnemajo in se merijo z njimi, sta naši neprimerljivo skromnejši, dejavni predvsem v jezikovnem prostoru, iz katerega izhajata – v domovini in med izseljenci v tujini; tujci ju redko obravnavajo, še redkeje se z njima ukvarjajo nebolgaristi in neslovenisti. Zato je za nas dobrodošla in pomembna vsaka zunanja perspektiva, ki je ne samo nujna in koristna, ampak nam omogoča, da se vidimo v sociokulturnem kontekstu drugih, v katerem je nastal prostor za nas. Še več: lahko se izkaže, da smo v tem kontekstu sposobni zapolniti kakšno praznino ali potrebo. V tem okviru izstopa pomembno delo izjemnega misijonarja: češkega literarnega zgodovinarja in slavista z Masarykove univerze, prof. dr. Franka Wollmana (1888– 1969), člana znamenitega Praškega lingvističnega krožka. Wollman je vsaj deset let proučeval, pisal in izdajal posebna dela o dramatiki južnih Slovanov v naslednjem kronološkem redu: prva je Srbohrvaška dramatika (1924), sledi Slovenska dramatika (1925), tretja Bolgarska je dramatika (1928) in na koncu primerjalna Dramatika jǔznih Slovanov (1930). Slednja zajema kar 838 naslovov 310 južnoslovanskih dramatikov (63 slovenskih, predstavljenih s 155 dramami, in 53 bolgarskih dramatikov, predstavljenih s 134 deli). S tem je Wollman ustvaril poln (zaprt) ciklus študij, ki proučujejo razvoj in posebnosti naših nacionalnih dramatik, v širši perspektivi pa daje povod za polemiko o nujnosti in sposobnosti balkanskih Slovanov, da komunicirajo, delijo in interpretirajo svoje probleme v visokem diskurzu odrskega dialoga. V središču najine pozornosti sta monograifji o slovenski in bolgarski dramatiki, napisani v razmiku treh let: kako nas je ujel Wollmanov pogled od zunaj. Meniva, da dramatika, tradicionalno razpeta med literarne in gledališke institucije, potrjuje stereotipe in arhetipe nacionalnega spomina in samoodločitve ter hkrati upravičuje in vsiljuje narodu precejšen del reprezentativnih vsebin v etapi njihovega ekstatičnega doživljanja. In četudi je Wollmanov znanstveni pristop pri pisanju obeh del podoben – 364