Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 sestava. Gostje pri sosednjih mizah utihnejo hipoma. Pri eni sta sedela tudi gospod Izidor Fučec in Peter von Sratschnigg z dvema državnima uradnikoma. »Angleži,« nadaljuje, »da Angleži, to so vam tiči.« »Kaj pa so zopet storili takega?« Vpraša dobrodušen krojaški mojster, ki je samega sebe smatral za pametnejšega od ostalih obrtnikov svojega omizja. »Gotovo kaj imenitnega. Kajti Angleži so prvi narod sveta: Vem to. Vzemite samo Šakespeharja in pa Talštajfa! Takih tičev ni več. Smete mi verjeti.« Bučen smeh sledi pri sosednjih mizah tem besedam učenega krojača. Le-ta sprejme to za odobravanje ter se jame vse strani klanjati. Nov smeh. Ko se poleže, nadaljuje profesor Veselko. »Kaj da so takega storili? Poslušajte. Onih dni poleti, ko je bila kakor veste tako strašna vročina – o pasjih dneh je to bilo – je počil ravnik.« »Kdo pa je to,« oglasi se eden obrtnikov. »Kdo da je?« Povzamejo smehljaje se profesor. »Oni obroč, ki drži zemeljsko oblo ravno čez sredo skupaj.« »O, hudiča!« Vzklikne drug obrtnik, »potem takem smo pa v nevarnosti.« »Nič več,« odvrne profesor, »kajti ko je prišlo o tem v London brzojavno poročilo, niso Angleži pomišljali dolgo. Tako rekoč čez noč so poseten parnik preskrbeli z vsem potrebnim orodjem in strojevjem ter poslali iskati obeh ravnikovih koncev. In našli so ju že. Danes je ravnik zoper skupaj zvarjen.« »A, a, a!« Čuje se med obrtniki. V tem, ko se gostje pri ostalih mizah grizejo v ustnice, da s prezgodnjim svojim smehom ne pridejo ob utis Veselkovega pripovedovanja. »A,« vzklikne tudi gospod Izidor Fučec. A Peter von Sratschnigg ga dregne s komolcem ter mu stopi na nogo, da mu zastane nadaljnji glas v grlu in da zarudevši čez ušesa obmolkne. Ti kretnji von Sratschnigga ga poučita, da si je bil s svojim vzklikom stopil na umstveno kurje oko. »No, ali vam nisem dejal, da so Angleži prvi narod sveta?« Oglasi se zopet učeni krojač. Zmagovalno doni njegov glas. Kritike so deležni tisti Slovani, ki se poangležijo, ker naj bi bili tako bolj imenitni. Tak lik je v povesti Jovan Traživuk. Tudi ravnatelj John Tragibook ni bil, kakor bi se dalo morebiti sklepati po njegovem imenu, Anglež. Kaj še! Bil je Črnogorec, ki se je za svoj poklic kot mali pripravljati začel v Vuko Vuletićevem »grand hotelu« na Cetinju in ga je potem nekoč Nungović, ko je bil na izletu iz svojega rodnega mesta gori, vzel s sabo v Kairo. Takrat in tudi kasneje nekaj let še zval se je sedanji John Tragibook, Jovan Traživuka. Šele ko je – popevši se od malega do natakarja in višjega natakarja ter je – končno postal ravnatelj Kairskega »Mena House hotela«, se mu je zazdelo, da je Jovan Traživuka glasi vendar malo prepodomače in da nekako diši po črnogorskih pustinah. Sklenil se je torej poangležiti. In postal je John Tragibook. Hribar v povesti nadrobneje obravnava tudi Francoze, Turke, Ruse, Grke, Egipčane in druge. Pri Grkih in Egipčanih podobno kot pri Italijanih opozarja na nekdaj veliko civilizacijo, ki je živela na teh območjih, danes pa so le še njena dekadenca. Z vidika reprezentacije posameznih narodov je najbolj zanimiv tretji del povesti, ko se glavni lik Izidor Fučec s profesorjem Veselkom odpravi v Rim, kjer skozi umetnostnozgodovinske pripovedi prihaja tudi do prevpraševanja dosežkov posameznih narodov. Hribar na 360