Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 zagotavljanja, da bi kulturnik, če bi bil še živ, nedvomno podpiral oblast in njeno ideologijo, saj možnosti, da bi ta trditvam ugovarjal, seveda ni. V 19. stoletju je imelo prisvajanje še en namen, namreč krepitev nacionalne zavesti, dela priznanih ustvarjalcev v okviru evropskih nacionalističnih gibanj pa so bila uporabljena kot dokaz visoke stopnje kulture določenega naroda, na podlagi katere so lahko zahtevali večjo stopnjo avtonomije ali javno rabo svojega jezika. Četudi je v 20. stoletju ta element izgubil na teži, je prisvajanje kulturnikov ostalo prisotno, le da so si jih istočasno lastile različne skupine v eni državi in jih hkrati odrekale drugim. Slovenski prostor ima dolgo zgodovino političnega prisvajanja kulturnih ustvarjalcev. Glede na politično razcepljenost, na podlagi katere so v devetdesetih letih 19. stoletja nastale katoliška, liberalna in socialdemokratska stranka, ni presenet- ljivo, da so se v strankah razvile raznolike interpretacije slovenske preteklosti, v katerih so nastopale, pogosto z razmeroma enostavnim črno-belim upodabljanjem, številne osebnosti, med njimi tudi književniki. Niso bili redki primeri, ko so si eno in isto osebnost lastili v več političnih taborih hkrati ter z različnimi biografskimi podrobnostmi ali odlomki iz njihovih del dokazovali vzporednice med izbrano osebo in lastno skupino. Eden najbolj politično zaželenih slovenskih kulturnikov je bil (in je še vedno) dr. France Prešeren. Nesporni naziv največjega slovenskega pesnika in njegova vsesplošno priznana vloga pri razvoju slovenščine kot jezika visoke literature sta ga naredila za zelo priljubljeno izbiro političnih veljakov, ki so želeli poudarjati svojo duhovno navezanost na njegovo delo. Medtem ko so bili manj primerni fragmenti njegove biograifje (alkoholizem, izvenzakonsko očetovstvo, interes za mladoletna dekleta) postavljeni v ozadje, je mogoče že od njegove smrti spremljati politično apropriacijo njegovega dela, predvsem mladoslovenske in pozneje liberalne strani, medtem ko je katoliški tabor zaradi domnevne moralne spornosti Prešernovih pesmi pesnika zavračal. Vrba kot rojstni kraj in Kranj kot kraj Prešernove smrti sta se že konec 19. stoletja vzpostavila kot spominska kraja – množično so ju obiskovali pesnikovi častilci, ki so mu posvetili tudi vrsto čitalniških prireditev ter mu odkrili nekaj spominskih obeležij. Odnos do Prešerna je spominjal na religiozno čaščenje, zato je mogoče o pesniku govoriti tudi kot o kulturnem svetniku (Dović 2017). Tudi med obema vojnama je skušala monarhična Jugoslavija pesnika predstavljati kot enega od idejnih vodij jugoslovanske ideje, le da je bil domet te razlage majhen. Prešeren je bil tako močneje prisoten med pristaši avtonomističnih in proticentralističnih gibanj.2 2 Prešeren kot revolucionar in partizanski prerok Med obema vojnama je bil Prešeren prvič deležen tudi obširnejše obravnave z marksističnega stališča, predvsem v dveh besedilih: v razpravi Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (1939) Edvarda Kardelja in eseju Lik slovenske inteligence med Prešernom in Levstikom (1941), ki ga je v reviji Sodobnost objavil Boris Kidrič. Oba avtorja sta naslikala binarno podobo slovenske zgodovine, v kateri so obstajale redke 2 Za obširnejšo obravnavo političnih prisvajanj Prešerna med obema vojnama gl. Smiljanić 2021: 43–52. 36