Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 tako mestoma prikazani kot neposredni nadaljevalci tradicije in kulture Rimljanov, po drugi strani pa so prikazani kot dekadenca nekoč velike civilizacije. – »Tega mnenja sem tudi jaz,« pritrjuje profesor. »Lukul moral je takšno brezvestno barbarstvo uganjati iz ostudne bahatosti; gostje njegovi pa so morali biti perverzno želodčno perverzni ljudje. Pa ali niso to v neki meri Italijani tudi še dandanes? Koliko nežnih tičic, ki jih mi varujemo, kateri so nam – kakor lastovice – svete, izgine v laških želodcih, ko si iščejo toplejših žarkov solnca! In sicer veš, nama v želodcih bogatejših ljudi, ki so postali deležni izomike in izobrazbe.« – »Kaj neki zaleže taka tičica,« pravi smeje se gospod Izidor Fučec. »Reciva v mojem želodcu. Škoda, da Lahom ni znana hrvatska poslovica: »Nije tice do prasice.« Prikazani so tudi z občudovanjem zaradi bogate zgodovine umetnosti, kulture in zgodovine nasploh, za katero niso zaslužni sami, saj so jim vse vojaške podvige izbojevali poveljniki drugih narodnosti. – »Pač pa bo spomenik. In sicer veličasten spomenik. Spomenik vstajenja italijanskega naroda. Kaka sreča, ko bi nam bilo kedaj usojeno misliti na podoben spomenik, dasi skromnejših razmer! Ta-le bo namreč stal petindvajset milijonov lir. Vrh spomenika bo krasil kip Kralja Viktorja Emanuela I., pod katerim je bilo doseženo zedinjenje laških dežel; prostori v temeljnih pa bodo muzej »laškega vstajenja«?« – »Stavim, da bode tudi Viktor Emanuel na konju, kakor je Garibaldi,« pripomne gospod Izidor Fučec. – »Zakaj?« vpraša ga profesor. – »Zato,« odvrne vprašanec, »ker Lahi sploh smatrajo, da so na konju.« – »Prav si povedal,« pravi s smehom profesor. »Na konju so prav za prav zares. A v sedlo so jim pomagali drugi. Sami bi nikdar vanje zlezli ne bili. Zato je pač umevno, da se tega vesele; neumevna, ker popolnoma neopravičena, pa je njihova ošabnost. – Sicer pa kralja Viktorja Emanuela predstavljajo navadno na konju. V vsakem večjem mestu ima svoj spomenik. Redko kje brez konja. Tako koj v Vidmu, kamor sem bil iz Gorice parkrat prišel. Izraziti hočejo s tem, da je bil vojskovodja. Po krivici. Vojskovodje, ki so za Italijo zmagovali, so bili drugi. Francozi. Leta 1866. Nemci. Lahi so bili vedno tepeni. Pa so jim vendar po vsakem porazu kaj dali.« Italijani so trikratni tujci. Ker živijo onkraj Fuččeve imaginarne meje, so drugače predstavljeni. Tu pride do izraza prostorski pojem tujega, ki je opredeljen kot neznano zunaj znanega. Prostorski pojem tujega je nekaj zunaj znanega in se lahko nanaša na telo, družino, skupino in je tako postavljeno onstran našega prostora, onstran naše države ali za mejo (Čeh Steger 2017: 434–435). Hribar v povesti to drugost in tujost slika z rabo različnih jezikov in predstavitvami različnih kulturnih okolij, ki so mestoma lahko stereotipne. Takšen primer je predstavitev Angležev kot najimenitnejših med vsemi narodi. V povesti je to stališče splošno sprejeto med obrtniki in nižje izobraženimi ljudmi. Manipulaciji profesorja Veselka, ki poskuša humorno predstaviti stereotipen pogled na Angleže, v romanu nasede tudi Izidor Fučec, s tem pa se pokaže Fuččeva kratkovidnost in slepa zaupljivost navidezni avtoriteti. »Ali ste že čitali najnovejše?« Vpraša na ves glas, ko postavi natakarica predenj pol litra cvička. Manjših mer profesor ni trpel. Nazival jih je bolehne izrastke metričnega 359