Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Smolej (2001: 257) opozarja, da so vselej najbolj zanimive in hkrati domišljene podobe nekega naroda o svojih sosedih. Glavni lik povesti Gospod Izidor Fučec je sicer nemškutarski Hrvat, ki mestoma reproducira nemški šovinizem, ekskluzivizem in nemško/avstrijsko hegemonijo, a je zato deležen kritik. To se močno pokaže v četrtem delu povesti, ko Hribar tematizira »avstrijski patriotizem«. Hribarjevo predstavljanje posameznih narodov je podvrženo nacionalnim in kulturnim stereotipom. Karakterne značilnosti Avstrijcev in Dunajčanov se v povesti večkrat prekrivajo, slika Dunajčanov tako pomeni tudi sliko Avstrijcev, pri tem avtor poudarja predvsem njihovo lokalno pripadnost, označuje pa jih kot tiste, ki so kratke pameti in niso preveč izobraženi. Nemci in Avstrijci so prikazani negativno, vzvišeni so in ne vzbujajo simpatij. Semernik je mislil tako kakor Dunaj. O Dunajčanu je pa znano, da ga takrat, ko je Bog pamet delil, ni bilo poleg. Pravijo, da je pač prišel mimo, da se mu je pa mudilo na »Heurigen«* [* Novo vino, katerega Dunajčani, ko se izvre, popijejo neverjetne količine.] in da je, ko si je ugasil žejo in je nazaj prišel, bilo že po delitvi. Zato vlečejo sedaj Dunajčanje vedno za nepravi konec vrvi. Tako tudi tu. Naenkrat so zavrgli vse simpatije do bolgarskega kralja Ferdinanda, dasi jih je preje bilo na koše. […] Kratkovidna avstroogrska diplomacija pa tudi ni spoznala, da je Sazonov – sam slabo poučen in zato prepričan, da zavezniki podležejo – na vse pretege deloval proti vojski. Kaj je torej z ozirom na dunajsko pamet bilo umevnejšega, ko da se je s svojimi simpatijami nagibala na turško stran? Dunajsko – kakor splošno znano, vedno slabo poučeno – časopisje izračunalo je, da ima Turčija tolikšno vojno moč in tako vzorno, po nemški posneto vojno organizacijo, da v štirinajstih dneh potolče vse balkanske 6 zaveznike. Dunajskemu buteljnu dokazovali so to dan za dnem. Presoja Dunajčanov izhaja iz njihove odločitve, da se avstro-ogrska diplomacija oddalji od Bolgarov in se približa stališču Turčije. V nadaljevanju pa Dunajčanke označi kot lahke, a zelo preračunljive ženske. Naravno, da je tudi dunajski ženski svet v norčiji za Turke krepko sekundoval moškemu. Dunajčanke so sicer bolj unete za mnogomoštvo. Mnogoženstvo jim ni priljubljeno. Vendar so v tem slučaju glede tega zatiskale oči. V svojem slepem sovraštvu do Slovanstva, bi jim Turki, tudi ko bi bili vsi od prvega do zadnjega garjevi ali celo gobavi, bili junaki. Tematizirane so priprave na prvo balkansko vojno, kjer opazimo prevladujoči diskurz tistega časa v nemških in madžarskih krogih. Balkanski narodi so predstavljeni kot drugi v evropskem kontekstu, od njih se predstavniki hegemonskih narodov distancirajo, enako od dogajanja na Balkanu, ki ga Madžari in Nemci v povesti le zviška opazujejo.7 Takšen odnos do Balkana se jasno vidi v vseh delih povesti, kjer so tematizirani različni konlfikti na Balkanu. 6 Vsi navedki (kjer ni navedeno drugače) so iz povesti Gospod Izidor Fučec, srednjeveška povest naših dni. Ker gre za pretipkano delo, ki bo objavljeno v drugačni obliki, navedba strani ne bi bila smiselna. Vsi navedki so iz izvoda v Rokopisni zbirki NUK v fondu Ms 1411. Ohranjam tudi pripise in opombe, ki jih je v rokopisnem tekstu navedel avtor. 7 Na to so gotovo vplivale tudi dominantne reprezentacije Balkana v tem obdobju, ki pa so nastale že veliko prej kot v 19. stoletju. Jezernik (1998: 12) izpostavlja, da »so pisci najrazličnejših časovnih in 357