Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 nasprotuje formulaciji Avstro-Ogrska. Opredeli se tudi do trializma oz. federalizma, ki ga prepoznava kot edino za Slovane sprejemljivo različico oblikovanja monarhije. Asimetrično razmerje med nemškimi in nenemškimi narodi in kulturami na območju Avstro-Ogrske po logiki vladar nasproti hlapcu generira podobe lastnega in tujega oz. drugega. Hribarjeva povest prikazuje avstro-ogrsko situacijo skozi različne perspektive ter eksplicitno in implicitno problematizira tudi razmerja med narodi znotraj monarhije, dotakne pa se tudi dominantnih naracij o narodih po Evropi. Podobe Slovanov v Avstro-Ogrski, kot so opisane z vidika dominantnega nemškega diskurza, večkrat slonijo na stereotipu o pomanjkanju kulture in civilizacije pri Slovanih (Čeh Steger 2017: 433). Hribarjevo besedilo pa ta vidik v skladu s svojim slovanoiflstvom obrne.4 2 Imagološko branje Hribarjevih besedil Hribarjeva besedila so primerna za interdisciplinarno obravnavo z imagološkim aparatom. K temu nas napotuje tudi to, da sta bila njegovo politično in literarno delovanje tesno povezana. V vseh njegovih delih najdemo vprašanja jaza in drugega predvsem z vidika nacionalnega. S tem je povezano razumevanje političnega dometa njegovega literarnega dela. Hribar je bil politik, ki je zagovarjal panslovansko in jugoslovansko idejo. Ideja o povezovanju Slovanov znotraj ene države in tudi širše je bila pri Hribarju zelo močna že v dijaških letih (Kropivnik 2022: 3). Pod vplivom 5 profesorja Weicshelmana se je začel učiti češčino, o čemer piše v Spominih. Slovani imajo v Hribarjevem literarnem delu že od začetkov pozitivno vlogo, večkrat so obravnavani kot enotna skupina. Hribar v svojih delih sicer jasno loči tudi posamezne narodnosti znotraj slovanske družine in jim pripisuje različne karakteristike, a na splošno so obravnavani pozitivno, z izjemo Poljakov v libretu Kralj Matjǎz, na kar je vplivala razprava o uvajanju dualizma v Avstro-Ogrski v letih 1867 in 1868 (Centarowitz 1992; Kropivnik 2022: 55–60). Hribarjeve reprezentacije Slovanov v njegovi literarni produkciji so odvisne od sočasne politične klime v Evropi v 19. in 20. stoletju. To se pokaže predvsem takrat, ko v povesti tematizira vojne na Balkanu in prvo svetovno vojno. Slovanske skupnosti so v odnosu do drugih narodnosti vedno prikazane pozitivno. Ko gre za odnose med posameznimi slovanskimi narodi, pa Hribar jasno izriše hierarhijo tudi znotraj njih. 4 Nenazadnje tudi v luči njegove konifnacije na Salzburškem v obdobju prve svetovne vojne. 5 Profesorja Weicshelmana se Hribar spominja tudi v pismu Franu Ilešiču (19. 3. 1935), ki ga v Ilešičevi zapuščini hrani Historijski arhiv Sarajevo, tam beremo: »Od kod je bil profesor Weichselmann Ti ne vem povedati. Od svojih součencev sem čul, da je Slovak; vendar pa tega ne verjamem. Po mojem mnenju je bil ‘Wasserpollak’ – Weischelmann = Porvišlanski. Bil je jako blag mož in je posebno rad videl narodno navdušenje slovenskih dijakov. On je bil študijski knjižničar in je mene, ko sem bil v četrti šoli, izbral zato da sem mu vsak četrtek po 2 uri hodil pomagat urejevat knjige. Nekoč mi je ob taki priliki, ko sva porazdeljevala gimnazijski knjižnici darovane knjige po policah, ko mu je v roke prišla Josefa Nejedlega v Švabahu tiskana nemškočeška slovnica in se mu je zdelo, da bi za gimnazijsko knjižnico ne imela nikake vrednosti podaril to knjigo meni s pripomnijo: Vi imate nadarjenost za jezike. Nate, vzemite to knjigo in učite se iz nje češko. Na ta dogodek opozarjam v svojih spominih.« 356