Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 kakršnokoli, vse to dobiš na enem samem krožniku. Nič ločeno. Juha, edino. Juha je ločena od ostalih jedi, sicer pa vse skupaj dobiš v eni porciji, pa, ajde, navali, hlapec! Da, »hlapec«, češko poimenovanje fanta, dečka. Čater v svojo pripoved duhovito vključuje tudi Slovencem znane češke besede. Andrej E. Skubic (2006: 32–35) se v romanu Popkorn (2006) s stereotipi o Čehih cinično spopade. Da je prvoosebni pripovedovalec, ki kot turistični vodič v Prago pripelje skupino slovenskih turistov, Čehom naklonjen, pokaže že njegov odziv na napis na avtokleparski delavnici: Pripeljemo se mimo table, na kateri piše: Autoklempiržstvi, oziroma z unimi njihovimi čudnimi črkami. Pa dobro, te Čehe človek mora imeti rad. Pa kakšen lep jezik je to. V nadaljevanju se vodič odkrito posmehuje predstavam, s katerimi da so na izlet prišli turisti: Na Vaclavskih sem jih spustil, da naj se grejo malo sami sprehodit. […] Ena polovica se jih je direktno dol počila tam na licu mesta pa si ni upala nikamor. […] Za vogalom […] ziher nanje prežijo postkomunistični ubijalci pa psihopati v sandalih s štumif gor. Ob obisku trgovine z alternativno glasbo pa Prago izrecno postavi nad Ljubljano: Tam sem se spravil brskat po policah […] [I]majo neodvisno muziko iz cele Vzhodne Evrope, vse to pa v čisto intimnem klubu, poceni pijača, projekcije iflmov pa tako. Ko bomo v Ljubljani imeli tudi še kje zraven tak neortodoksen asortima, bomo vsaj res ena metropola. Brutalno intenzivno se Čeh, slikar Kupka, pojavi v pesmi Tomaža Šalamuna Srečanje s Kupko iz zbirke Sončni voz (2005): »Zaletel sem se v Kupko. / Srečal sem ga na cesti. / Bil je samo Čeh, prasec, / že davno mrtev.« Imagološko relevanten vzrok takšnega ožigosanja bi težko našli. Menim, da gre (le) za pesniški produkt 12 intenzivnega toka zavesti. Imagološko nevtralna je tudi pesniška zbirka v Pragi živečega Andraža Poliča Ona je mesto (2013), katere rdeča nit so sicer ljubljanska, praška in newyorška »simbolična mesta«, a njene pesmi, kot v predgovoru poudarja Milan Dekleva (2013: 3), »tvorijo zemljevid sleherne eksistence«. O stereotipnosti pa se da razmišljati ob zgodbi Dobro jutro, Žižkov! (2021) pisateljice Liu Zakrajšek. Pripovedovalka doživlja sosede in ostale domačine, s kate- rimi ima kaj opravka med študijskim bivanjem v Pragi, kot nerazumevajoče in nekomuni kativne, celo estetsko problematične; takšni sta npr. soseda Eva, ki »[i]ma močan vonj po kani in vazelinu in vedno nosi vsaj dve številki premajhne balerinke«, ter »koščena prodajalka s pobeljeno kito, ki se nikoli ne nasmehne« in ob njenih pozdravih le »lepo srepo bulji« vanjo. Zanemarjeni sta tudi stavba, v kateri dekle prebiva, in okolica. Tole seveda ni niti kritika teh opisov (saj gre pri njih vendarle lahko za podajanje realnih doživetij mlade tujke v socialno degradiranem okolju, kar Žižkov deloma je) niti kritika literarnosti teksta. Je pa dejstvo, da sodi zgodba zaradi 12 Temu pritrjuje tudi nadaljevanje pesmi, saj se fokus hitro prenese na čisto drugo pesniško podobo. 351