Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 roke, da je krožnik spet padel na tla in se znova razletel, pokazal s prstom razbitine in s škodoželjnim glasom povedal: – To Avstrija – jutri … (Kosmač 2004: 124)11 V Menuetu za kitaro (na petindvajset strelov) (1975) Vitomila Zupana (2004: 88) pa se posredno pojavi Švejk. Haškov literarni junak je v romanu omenjen večkrat, v pogovoru o partizanstvu skozi pridevnik: Hrano imaš, ležišče imaš, drugo gre pa vse »v rok službe«. […] Pravila službe so samo ena: ne sprašuj in se ne sili nikamor; razpored pride sam. Bil sem mu hvaležen za pouk. Ko sem gledal za njim, sem se zazdel sam sebi […] tako švejkovski, da sem se moral nasmejati. 6 »Češka pač, jebiga« … V novem tisočletju smo dobili Slovenci najmanj dve romaneskni besedili, ki postrežeta tako s paleto stereotipnih pogledov na Čehe kot s kritično reakcijo nanje. Na le nekaj straneh romana Dušana Čaterja (2004: 147–150) Ata je spet pijan (2002), na katerih spremljamo peripetije skupine Slovencev na izletu v Pardubice in Prago, najdemo kup podcenjujočih predstav, ki so jih fantje prinesli s seboj: Pardubice so nas pričakale, vsaj mene, da ne posplošujem, kot sem konec koncev pričakoval. Okoli enajstih zvečer je bilo vse prazno, mesto […] je bilo zavito v temo. Žive duše nikjer. Češka pač, jebiga. […] Pardubice da so čista štala, je bilo slišati iz naših ust. In potem še besede, kot so: vukojebina, bogu za hrbtom, jebeni vzhod, Bukarešta, Tirana, pasmater ipd. Fantje naslednji dan ugotovijo, da je bila težava le v tem, da so zgrešili mestno središče, ki pa je še kako živahno. V teh okoliščinah sledi pripovedovalčevo modrovanje o Čehinjah: Ne vem, če veste, da so tri svetovno najbolj znane, sploh najbolj plačane porno zvezde ravno Čehinje? Pa so res! Blond, z modrimi očmi, ki kar prevrtajo vate, res. Hranjene z domačim krompirjem, zeljem in z nehibridno govedino so in še vedno z veseljem razkazujejo svoje bujne obline. Seveda ne bi šlo niti brez popivanja »po češko«: […] Ti Čehi vedno sedijo sami zase, gledajo predse in v svoj vrček, z ostalimi ne spregovorijo niti besede, pa čeprav se vsak dan videvajo v taisti oštariji. […] Sedijo tako vsak zase, se z dlanjo držijo za čelo, natakarica pa pred njih pridno postavlja vrčke s pivom, jim na podstavke z vsakim novim vrčkom naredi črtico, potem pa se hlapci odmajejo do šanka, plačajo, in se brez vsakega adijo ali kakršnegakoli pogleda proti sopivcem odmajejo v noč. Češka, jebiga. Izvemo tudi vse o pripravi na Češkem priljubljenega absinta ter dobimo celó kuli- narično »ekspertizo«: Češka kultura hranjenja je dokaj nenavadna, če se mene vpraša. Krompir, riž, knedle, karkoli pač naročiš, jebiga, in meso, ribe, pohan sir, kar si poželiš, ter solato, 11 Kadetova napoved zrcali proti koncu prve svetovne vojne prevladujoči češki odnos do monarhije, ki je doživel vrhunec 28. 10. 1918 z razglasitvijo samostojne na nacionalnem principu ustvarjene češkoslovaške države. 350