Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Na prelomu stoletja je slovensko-češko prijateljstvo poudarjeno tudi na primeru treh vojakov (dveh Slovencev in Čeha) v zgodbi Bankirjeva hči, ki jo podpisuje pisec s psevdonimom Dragoš (1896: 1): Razumeli smo se mej seboj, kakor bi bili sinovi jedne matere; delili smo vse; kar je imel jeden, imeli smo vsi, kamor je šel jeden, tjekaj sta šla druga dva. Prav tako leta 1896 je Fran Govekar (1926: 4) v »sliki iz delavskega življenja« Socijalist na temo slovensko-češke naklonjenosti cepil socializem. Obupanega Ružičko, ki je po svoji intervenciji za kolektivni dvig plač ostal brez službe in ne more dobiti zdravnika za svojega na smrt bolnega otroka, opazi na ulici skupinica slovenskih študentov: Eden izmed četvorice pa je pristopil […] ter ga nagovoril: »Prijatelj, vi ste Slovan! […]« […] »O, Čeh, Čeh, naš brat!« […] »Živela češko-slovenska vzajemnost!« […]. Brat bo bratu iskušal pomoči! […] In vsi izkažejo svojo solidarnost tako, da Ružički izročijo ves denar, kar ga imajo pri sebi […]. Dečka žal ni več mogoče rešiti, krivdo pa mladi zdravnik pripiše kapitalizmu: Okrutnost brezsrčnega kapitalista je kriva te smrtne žrtve … Lakota, mraz je povod boleznim in večini smrtnih slučajev v najubornejših delavskih slojih … Evo vam slučaja! – Ne pozabite ga, pomnite ga za življenje in svoje delovanje – zlasti ti, jurist Fran! Precej Čehov in Moravcev najdemo tudi pri Ivanu Cankarju, največ v zbirki črtic Za krǐzem (1909). Po življenjski usodi so praviloma podobni Govekarjevemu Ružički: z moravskega podeželja so se priselili v dunajska predmestja, kjer trpijo bedo.9 Cankar jih s Slovenci izrecno ne sooča; kadar prvoosebni pripovedovalec omeni, da se je s katerim srečal, svoje nacionalne pripadnosti ne poudarja. Pisatelju služijo za internacionalizacijo delavske problematike, s poudarjanjem njihovega nenehnega hrepenenja po podeželski idiliki rodne dežele pa naredi njihovo usodo še bolj tragično (Šurla 2020). 4 Vojaki, glasbeniki in »gospod Čeh« Po razpadu monarhije po koncu prve svetovne vojne Čehi in Slovenci nenadoma nismo bili več sodržavljani, kar pa medsebojnih stikov in vplivov vse do konca naslednje velike vojne ni okrnilo. Liberalni intelektualni krogi so se še naprej navduševali nad Masarykom: leta 1930 so izdali knjigo njegovih razprav Masarykova čitanka, tedaj pa je postal tudi častni član ljubljanske univerze. V letih svežih spominov na prvo svetovno vojno slovensko leposlovje spet ponudi tudi češkega vojaka. V zgodbi Angela Cerkvenika (1921: 2) Padel za domovino se ta kljub neizogibni kruti kazni zavzame za pred tem po nedolžnem kaznovanega sovojaka. 9 Jana Koudelková (2013: 141–142) v razpravi Češi ve Vídni / Tschechen in Wien poroča, da je leta 1900 blizu 600.000 Čehov in Slovakov – od pomožnih delavcev in gospodinjskih pomočnic do obrtnikov – tvorilo četrtino vseh prebivalcev Dunaja. 348