Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 predloga nekdanji češki husitski bojevnik in nato vojskovodja zadnjih Celjskih grofov Jan Vitovec, ki je v bojih za celjsko zapuščino proti enotam cesarja Friderika IV. vodil vojsko Ulrikove žene Katarine in Goriških grofov. S pravim imenom ga v osmem sonetu Sonetnega venca, ki pove, da pozna slovenska zgodovina le kmečke upore ter »boj Vitovca in ropanje Turčije«, omenja tudi Prešeren (1998: 126). V ljudski pesmi pa je poimenovan z zvočno poenostavljeno izpeljanko iz nemškega imena njegove rodne dežele (Böhmen): Narodna pesem in pravljica se še živo spominja tega hudega Čeha. Njej je Vitovec samo Čeh, pravi Čeh, Čeh par excellence, ali kakor se je govorilo takrat, Pegam. Pegamovo bojevanje se je zarezalo kmetu tako globoko v spomin kakor boj za staro pravdo, kakor vojne s Turki […]. (Detela 1910: 6) Ljudska literarna domišljija je dolgo nepremagljivemu vojaku pripisala tri glave – katerih pravo, srednjo, mu v pesmi odbije Lambergar. V Cegnarjevi (1989: 161) različici iz leta 1858 pa je Pegam poimenovan celo kot »psoglavec«, kar je izraz za bajeslovna bitja s človeškim telesom in pasjo glavo, ki jih je ljudska domišljija v eni sapi s Turki oz. kot njihove plenilske in nasilne predhodnike označila za povzročitelje največjih strahot, povzročenih na naših tleh.3 Na Turke se je na Slovenskem v srednjem veku gledalo kot na krute krivoverce, zato morda ni prepogumno sklepati, da je razlog za poimenovanje Pegama s psoglavcem Vitovčeva vloga v husitskem gibanju, ki se je na Češkem v prvi polovici 15. stoletja s katoliki okoli 15 let spopadalo v zelo krvavih vojaških bojih. 3 »Bratje Čehi« Od obdobja narodnega preporoda in romantike do razpada monarhije Čehi v slovenski zavesti niso več grožnja, ampak navdih.4 Okrepljeno prizadevanje za utrjevanje nacionalne samozavesti in želja po medsebojnem spoznavanju ter podpiranju sta najbrž tudi sad panslavističnih idej, ki so na Slovenskem vsaj med razumniki močno odmevale.5 Simon Gregorčič je v dveh pesmih obeležil slovensko »romanje« v Velehrad. V Velegrajski kugi (1888) beremo o Pragi, da »tam vzajemnost slovanska […] stalno ima bivališče« (Gregorčič 1888: 115–118), druga, Bratom Čehom o prihodu na Slovensko (1887), pa odnos do adresatov pokaže že v naslovu. Pesnik 3 Skoraj do poistovetenja psoglavcev s Turki pride v otroški domišljiji pripovedovalca Jurčičevih Spominov na deda (1863): »[J]az pa sem si naslikal v mladi fantaziji (če sem že imel katero) te strašne pošasti, ki so jim rekli psoglavci in Turki […]« (Jurčič 1961: 7). 4 Kmetijske in rokodelske novice so julija 1885 objavile članek Čehi pa Slovenci, v katerem so Čehi predstavljeni kot »uzor duševnega razvitka in gmotnega blagostanja«. Češki narod da se »v krogu avstrijskih narodov enako odlikuje po svoji narodni zavesti, kakor tudi po vedah in uzorni spretnosti in razumnosti v vseh strokah obrtništva«. Kot »prvoboritelji za narodno enakopravnost« so Čehi v članku razglašeni za naravne zaveznike slovenskih dunajskih parlamentarcev (Čehi pa Slovenci 1885: 240). 5 Ob intenzivnem medsebojnem zanimanju intelektualnih in umetniških avtoritet za duhovno/literarno produkcijo smo si Slovenci po čeških vzorih kultivirali tudi jezik, tako besedišče kot črkopis. Ilirsko navdušenje nad Čehi opisuje npr. razprava Andraža Ježa o Vrazovih obiskih Prage (Jež 2014). Seveda pa ne smemo spregledati Prešernove zavrnitve Kollárjevega reduciranja slovanskih literatur, zapisane v »zabavljivem napisu« Bahači četvero bolj množnih slave rodov (1845) (Prešeren 1998: 104). 346