Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 5 Zaključek Sodbe zgodnjih prešernoslovcev, da je iberski parnas Prešernu služil predvsem za oblikovni zgled, kot pokaže prispevek, oblikujejo prepričanje, ki se je v prešernoslovju v skoraj nespremenjeni obliki obdržalo vse do danes. Prešernovo medbesedilno vsrkavanje evropskih pesniških tópik je na samem začetku preučevanja njegove poezije neredko prezrto, saj so narodnoprerodne težnje 19. stoletja pri nacionalnem pesniku večkrat tendenciozno poudarjale samonikel izraz. Ob zaverovanosti v biografsko ozadje in pesnikovo sovražno srečo prešernoslovje v sonetnem ciklu o nesreči dolgo ne zmore prepoznati literarnega konstrukta, v katerem Prešeren na enciklopedičen način (prim. Grdina 2014) ustvarjalno povzema izrazne obrazce in motivno-tematske prvine baročnega pesništva, svoj svetovni nazor pa pri tem upesnjuje v živem dialogu s pesniki 16. in 17. stoletja – kot se tega zave že Slodnjak, predvsem s Španci in Portugalci. Ker tudi kasnejše interpretacije občutja disharmonije v Sonetih nesreče zvedejo predvsem na skupni imenovalec romantičnega svetobolja, kar postane lajtmotiv vseh učbeniških razlag Prešerna, bogat iberski baročni substrat žal (pre)dolgo ostane siva lisa, s čimer umanjka eden od pomembnih kamenčkov v mozaiku poznavanja narave Prešernovega pesniškega ustvarjanja in konstituiranja slovenskega pesniškega jezika. Literatura CALVI, Bartolomeo, 1959: Fonti italiane e latine nel Prešeren maggiore. Torino: Società editrice internazionale. DOLINAR, Darko, 2012: Slovenska romantika, svetovna književnost, primerjalna književnost. Marko Juvan (ur.): Svetovne knjǐzevnosti in obrobja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. D’ORS, Eugenio, 2002: Lo barroco. Madrid: Alianza. DOVIĆ, Marijan, 2011: Nacionalni pesniki in kulturni svetniki: kanonizacija Franceta Prešerna in Jónasa Hallgrímssona. Primerjalna knjǐzevnost XXXIV/1. 147–163. FIŠER, Srečko, 2013: Prevajanje je hoja med nemogočimi poli. [Zapisala Patricija Maličev]. Delo LV/35. 15. GIESEMANN, Gerhard, 2002: Emblematische Strukturen in der Lyrik Prešerns – Ein Weltbild in barocker Verkleidung. Darko Dolinar, Jože Faganel (ur.): France Prešeren – Kultura – Evropa. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 159–183. GIESEMANN, Gerhard, 2003: Die barocke Komponente und ihre Varianten in der Lyrik France Prešerns. Zeitschrift für Slavistik XLVIII/2. 127–140. GRDINA, Igor, 2014: Enciklopedični in nepoenostavljajoči pesnik. France Prešeren: France Prešeren, Izbrane pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga. 173–180. JUVAN, Marko, 2012a: Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Ljubljana: LUD Literatura. JUVAN, Marko, 2012b: Slovenjenje svetovne književnosti od Čopa do Ocvirka. Marko Juvan (ur.): Svetovne knjǐzevnosti in obrobja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 277–295. KIDRIČ, France, 1938: Prešerén II. Biograifja 1800–1838: ̌zivljenje pesnika in pesmi. Ljubljana: Tiskovna zadruga. KOS, Janko,1998: Knjǐzevnost. Učbenik literarne zgodovine in teorije. Maribor: Obzorja. KOS, Janko, 2003: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga. OMAN, Špela, 2010: La recepción del barroco español y portugués en la poesía de France Prešeren. Verba hispánica XVIII. 85–102. OMAN, Špela, 2016: Odmevi španskega in portugalskega pesništva pri Prešernu. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 33