Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 oz. kulturnem kot umetniškem pomenu. Kljub temu da se ob naglem razvoju sodobnih tehnologij in njihove umetniške apropriacije dve desetletji spletne ustvarjalnosti zdita paradoksalno daljši od dveh stoletij, je daljnosežnost tukaj opisanih sprememb in prelomov več kot očitna. Ob tem velja še omeniti, da se Železnikar ob raznolikih in vse vidnejših kuratorskih vlogah redno udejstvuje tudi kot gostujoči pedagog mladih digitalnih umetnikov, Ćosić pa se vedno znova izpostavi kot kulturni komentator in politični aktivist, kar nenazadnje tudi njunemu e-pesniškemu delu odmerja relevantno mesto v družbi. 4 Zaključek: Izziv novomedijskega objekta Največja težava pri teoretskem preučevanju elektronske literature in intermedijske umetnosti je izmuzljiv in premalo teoretiziran koncept digitalnega objekta (Simondon 2016; Hui 2016), sodobnega pojava, ki označuje novo materialnost vedno bolj razvejanih in raznolikih novomedijskih praks na vse številnejših epistemoloških ravneh. Po drugi strani gre za ontološko kategorijo, ki je neposredno povezana z multimodalno in večkratno kodirano potencialnostjo novega nosilca jezika in zaznamuje premik paradigme, ki ga lahko primerjamo z iznajdbo papirja. Ta dinamičen, multimedijski in jezikovno neopredeljen »digitalni papir« je prekrit s simboli in strukturami, ki jih je mogoče videti skozi vmesne ali prazne prostore – kot jih opisuje Mihail Epstein (2012) v smislu tradicionalnih besedil. Tako kot tradicionalna ali preddigitalna besedila se tudi (hiper)mediatizirani tekst naposled znajde prepleten s svojim lastnim nosilcem, pa tudi s speciifčnimi mehanizmi produkcije in recepcije, ki vplivajo drug na drugega. Gre torej za logično nadaljevanje tradicionalnega besedila v novem mediju (oz. njihovem prepletu), ki je, tako kot papir pred tisočletji, močno spremenil naše dojemanje in izražanje resničnosti, vključno z načinom komuniciranja in možnimi nabori kodov ter bolj ali manj razpoznavnih odnosov med njimi. Nova besedila, ki uporabljajo pisavo in eksperimentirajo z jezikom, tako ne postavljajo pod vprašaj le lastnega tehnološkega ustroja, temveč človekovo dojemanje resničnosti kot take. Pri raziskovanju tovrstnih besedil je zato nujno – če ne kar ključno – da ne le predvidimo (pogosto subjektivni) človeški dejavnik, temveč privzamemo tudi program(er)ski (in s tem objektivnejši) pristop, od nedavnega pa nujno upoštevamo tudi dejavnik umetne inteligence in njene nespoznavne avtonomije. Šele takrat bomo lahko ustrezno obravnavali kompleksnost ideoloških hegemonij, problematičnih družbenih odnosov ter drugih – namerno ali naključno – prikritih pomenov in funkcij novega literarnega (ter medijskega) jezika. Raziskave s področja medijske teorije kažejo, da je razumevanje tehnološkega okvira, tj. programiranja in strojne opreme, morda celo bolj nepogrešljivo kot razumevanje njegovega odkrito ideološkega dvojnika (Flusser 2011). Metamorfoza umetniškega, ki je vključena v programiranje, zbližuje nove medije z eksperimentom in igro, kar pomembno prispeva k novim vprašanjem (o) sedanjosti. Preučevanje elektronske literature mora zato nenazadnje kot pomembno obravnavati tudi sintezo razumevanja, kako so te ideološke funkcije 311