Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 v razponu več kot dveh desetletij. Prav kontinuiteta njunega dela skozi različne generacije e-literature lahko prikaže značilnosti in relevantnost poetike v določenem elektronskem mediju kot tudi relfeksije družbenih vprašanj in realnosti časa nastanka določenega dela. V zaključku bomo predstavili še izziv »intermedijskega objekta«, prek katerega je mogoče bolj celovito razumeti nove e-literarne prakse, pri tem pa uporabiti ustrezne(jše) koncepte, ki jih speciifčno opredeljujejo. 2 Vuk Ćosić: Nacija – Kultura (2000–2022) Ćosić spada med pionirje spletne umetnosti, s svojimi deli je predstavljen v številnih mednarodnih zbirkah ter pregledih intermedijske in spletne umetnosti, pogosto pa svoje poglobljeno poznavanje interneta uporablja tudi v aktivistične namene. Njegovo delo Nacija – Kultura je v svoji zgodnji različici nastalo leta 2000, predstavljeno je bilo ob dvestoti obletnici rojstva Franceta Prešerna v okviru razstave Pevec, ne bogat ali sloveč v Narodnem muzeju (Vaupotič 2013: 68). Leta 2022 je avtor na pobudo Moderne galerije v sklopu tamkajšnjega Laboratorija za nove medije in raziskovalnega projekta Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti zamisel znova obudil tako s tehnološkimi kot konceptualnimi posodobitvami, ki odražajo moč in relevantnost elektronske literature. Namesto izvorno uporabljenega slovenskega brskalnika Matkurja je avtor kot izvor dejanskih uporabniških vnosov tokrat uporabil družabno platformo Twitter ter kratka besedila obdelal z orodji za ravnanje z velepodatki in tehnologijami strojnega učenja. Pri tem so pod vplivom algoritma nastale sonetne besedilne forme, ki so vsebino zajemale tako rekoč neposredno iz javnega političnega diskurza, s tem pa delujejo politično kritične – četudi izmeščene iz polja avtorjevega mnenja kot takega skozi uporabo tehnologij strojnega učenja – kot tiste pred dvema desetletjema. Te so zajemale iskalne nize na slovensko govorečem spletu zgolj po časovnem načelu (opoldne in opolnoči). Pri tem je zanimivo, da sta obe iteraciji dela doživeli tako večjo galerijsko postavitev kot tudi tiskano knjižno izdajo. Gre za premik od celotnega avtorjevega besednega zaklada ali pač miselnega oz. notranjega sveta k paradigmi besedilnosti, ki temelji na računalniški bazi podatkov, pri čemer pride do poudarka na zbiranju, primerjanju in pozicioniranju informacij, ter celo njihovemu samodejnemu generiranju. S svojim evidentno kulturno- in tehnološkokritičnim delom Nacija – Kultura (pomišljaj v naslovu je bil zapisan tudi z besedo minus na način Nacija Minus Kultura) avtor skozi preplet konceptualno-produkcijske ironije in idejne (hiper)doslednosti razkriva mnogotere razpoke v sodobnem medijskem (»duh ljudstva«) pa tudi poli- tičnem diskurzu (»strojni dialog«), ki odražajo vse močnejše kontraste, a hkrati tudi naraščajočo zmešnjavo ali vsaj redeifniranje vrednot in pomenskih vrednosti v slovenskem jeziku. Pri tem Ćosić svojo poetiko dodatno plasti z rabo posebej za projekt razvite (na bohoričici temelječe) tipograifje in (strojno podprto) apropriacijo forme soneta. V tem kontekstu sonet predstavlja ne le ultimativno formalistično osmišljenje slovenskega jezika, ampak tudi konstituira mit o njegovi emancipacijski vzpostavitvi. 309