Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Razvoj znakovnih sistemov je v zadnjih desetletjih potekal zelo hitro in v več smereh, velike spremembe v jeziku in njegovih kanalih so vidne že v vsakodnevni komunikaciji. Prav tako so se vrste znakov, ki jih uporabljamo v sodobnosti, pomembno razširile v smislu, da niso več zgolj vizualne ali avdiovizualne,2 temveč tudi trirazsežnostne, interaktivne, s tem pa občinstvo vključijo v povratno zanko z besedilom, ga potopijo še na dodaten, ifzičen način, hkrati pa pri tem pogosto relfektirajo tudi medij kot tak. To pomeni, da so navigacijske možnosti novih medijev bralcu omogočile izvajanje dejanj – procesov odločanja na podlagi avtonomne izbire – v odprti, performativni in kontingentni pripovedi (Meifert-Menhard 2013). Podobno kot v avantgardah 20. stoletja se besedilo tudi v 21. stoletju zdaj znova pomika v dinamične domene gibljive slike, telesnih potopitev, zlivanja z družbenim (angažiranim, okoljskim ipd.), vstopa v globoke sprege s primarno nebesed(il)nimi kulturnimi kodi, kot so glasba, moda, večrazsežnostni (video)iflm, igričarstvo ipd. (Strehovec 2016), s tem pa postaja tudi relevantno študijsko polje nekro- in biopolitike ter celo novih pogledov na razredne boje (Šuvaković 2020). Naraščajoča raznolikost praks elektronske literature ‒ to razumemo kot »na pisanje osredotočeno umetnost, ki vključuje izrazni potencial elektronskih in digitalnih medijev« (Flores 2021: 27) ‒ danes zajema vse več neliterarnih besedil (npr. podkasti in digitalno novinarstvo, transmedijsko in interaktivno pripovedništvo), kljub temu pa bistvena komponenta e-literature ostaja pisava oz. »umetniška angažiranost pisnega jezika v digitalnem mediju« (prav tam: 28). Tretja generacija e-literature, ki se je začela leta 2005 z razmahom t. i. spleta 2.0 (premik k uporabniško generiranim vsebinam) ter postopno prevlado družbenih omrežij in traja še danes (prav tam), se razvija v kontekstu novejših tehnologij, kot so zasloni na dotik, dinamično generirane spletne vsebine in družabne aplikacije, tudi memi, pred kratkim pa še tehnologije veriženja blokov in nenazadnje veliki jezikovni modeli, za katere ne potrebujemo več posebnih medijsko-produkcijskih veščin ali podrobnejših znanj o njihovem delovanju oz. ta tako na izkušnjo branja kot na izkušnjo pisanja (več) ne morejo pomembno vplivati. Tovrstno znanje pa sta nedvomno potrebovala začetnika in še danes najvidnejša predstavnika slovenske spletne umetnosti in e-literature – Vuk Ćosić in Jaka Železnikar. Oba avtorja svoje poglobljeno poznavanje interneta in računalništva z bolj ali manj ironično igrivostjo uporabljata tako za eksperimentiranje z besedno formo kot za družbenokritični komentar. Tako Ćosić kot Železnikar sta začela ustvarjati v t. i. drugi generaciji elektronske literature, katere začetek je Katherine N. Hayles postavila v leto 1995, ki označuje širši razmah rabe interneta na ravni svetovnega spleta; to »sodobno elektronsko literaturo« označujeta multimedijskost in interaktivnost (Hayles 2008). Izmed njunih del na presečišču e-literature in spletne umetnosti bomo izpostavili predvsem dva projekta, ki sta zanimiva zaradi vsebinskih in tehničnih posodobitev, ki jih avtorja izvedeta 2 Odpravo razlikovanja med besedo in podobo je izrazil že Walter Benjamin leta 1934, ko je v besedilu Avtor kot producent poudaril, da bo tehnični napredek vodil v odpravo meje med pisanjem in sliko, razlikovanjem med žanri, med avtorjem in bralcem itn. (Benjamin 2005). 308